Jedro

Izvajalec javne službe (tu tožeča stranka) mora skleniti najemno pogodbo za grobove, ki jih uporabniki (tu tožena stranka) uporabljajo brez pogodbe, v roku 5-ih let od uveljavitve Odloka; po prejemu poziva s strani izvajalca javne službe je najemnik dolžan skleniti najemno pogodbo v roku enega meseca, ker mu v nasprotnem primeru najemno razmerje oziroma pravica do sklenitve najemnega razmerja preneha.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo kot neutemeljenega zavrnilo tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna s tožečo stranko skleniti najemno pogodbo za najem grobnega prostora št. 3-3-5 na pokopališču X. Zoper sodbo se je v roku pritožila tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov, ki predlaga, da pritožbeno sodišče sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podrejeno, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V pritožbi zatrjuje in pojasnjuje, zakaj je „pravico do sklenitve najemnega groba“ v 22. členu Zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč (v nadaljevanju ZPPDUP) razumeti tudi kot obveznost in ne le kot pravico do najema groba in sklenitve najemne pogodbe za grobni prostor. Navaja še, da obveznost sklenitve najemne pogodbe za grobni prostor pri uporabniku tega grobnega prostora izhaja tudi iz 21. člena ZPPDUP. Obveznost sklenitve najemne pogodbe za grobni prostor prav tako izhaja iz 6. alinee 36. člena Odloka o pogrebni in pokopališki dejavnosti MOL (v nadaljevanju Odlok). Po 52. členu Odloka tožeča stranka kot izvajalec javne službe lahko izbira, ali zahteva od uporabnika grobnega prostora najem ali izpraznitev grobnega prostora. Materialnopravna zmota je razlaga 17. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) v razlogih izpodbijane sodbe. Pritožba opozarja na določbo drugega odstavka 5. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (v nadaljevanju ZGJS), po kateri je uporaba javnih dobrin, ki jih zagotavlja javna služba, obvezna, če ni drugače določeno. Najem groba je torej obvezen že na podlagi vseh zgoraj citiranih določb. Prav tako je zmotno stališče sodišča prve stopnje o prosti izbiri svojcev pokojnega, kje bo ta pokopan. Pravico izbire imajo ti namreč le med obstoječimi pokopališči. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo ponavlja svoje navedbe, podane med postopkom na prvi stopnji, in ponovno poudarja, da tožeča stranka nima pravice zahtevati od nje sklenitve najemne pogodbe za najem grobnega prostora in sploh, da je vse v zvezi z upravljanjem s pokopališčem po tožeči stranki protizakonito in protiustavno. Smiselno predlaga zavrnitev pritožbe.

Pritožba ni utemeljena.

Dejansko nesporno med strankama je, da tožena stranka že vrsto let uporablja v tej pravdni zadevi obravnavani grobni prostor na pokopališču X, pri čemer s tožečo stranko kot javno službo za urejanje in čiščenje tega pokopališča nima sklenjene najemne pogodbe za ta grobni prostor v smislu Odloka, izdanega na podlagi in v skladu z ZPPDUP. Odločitev o vprašanju utemeljenosti predmetnega tožbenega zahtevka je zato odvisna edino od določila (vključno z njegovo razlago) 52. člena Odloka, po katerem mora izvajalec javne službe (tu tožeča stranka) skleniti najemno pogodbo za grobove, ki jih uporabniki (tu tožena stranka) uporabljajo brez pogodbe, v roku 5-ih let od uveljavitve Odloka (prvi odstavek); po prejemu poziva s strani izvajalca javne službe je najemnik dolžan skleniti najemno pogodbo v roku enega meseca, ker mu v nasprotnem primeru najemno razmerje oziroma pravica do sklenitve najemnega razmerja preneha (drugi odstavek). Vse druge zakonske in podzakonske določbe, na katere se sklicuje in jih obrazlaga sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi, so materialnopravno v tej pravdi irelevantne, v posledici česar so razlogi izpodbijane sodbe v tem delu brezpredmetni, brezpredmetna in torej neupoštevna pa je v tej smeri zato tudi pritožba.

Že po jezikovni razlagi drugega odstavka 52. člena Odloka, če uporabnik grobnega prostora na poziv izvajalca javne službe ne sklene najemne pogodbe v enem mesecu, je edina posledica nesklenitve pogodbe prenehanje uporabnikove pravice do sklenitve najemne pogodbe. Če uporabnik po poteku enega meseca nima več pravice do sklenitve najemne pogodbe za grobni prostor, sklenitve pogodbe od njega tudi ni več možno zahtevati (seveda se pogodba še vedno lahko sklene ob soglasni volji obeh strank). Posledice, ko najemniku preneha najemna pogodba, pa so določene v 35. členu Odloka in tožeča stranka kot izvajalec javne službe lahko izvaja in uveljavlja le v tej določbi predvidene ukrepe (med katerimi ni zahteve za sklenitev pogodbe), kot v razlogih izpodbijane sodbe pravilo pojasni in utemelji že sodišče prve stopnje.

Pritožbeno sodišče je zato, ker ni ugotovilo niti kršitev, na katere pazi v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) po uradni dolžnosti, pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo z njo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP in je skladna 154. členu ZPP. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, je svoje stroške pritožbenega postopka dolžna kriti sama, tožena stranka, ki je sicer v pritožbenem postopku uspela, pa ni zahtevala povrnitve stroškov za odgovor na pritožbo.