Jedro

V sklepih z 9. 2. 2018 in 4. 5. 2018 ne gre za odločanje o stroških postopka, pač pa za odločanje o taksni obveznosti, zato ne pride v poštev določilo druge alineje drugega odstavka 366.a člena ZPP, po kateri odloča o pritožbi zoper sklep senat, če gre za odločanje o stroških postopka, če vrednost izpodbijanega dela sklepa presega 800 EUR.

Izrek

Predlog za izdajo dopolnilnega sklepa in predlog za popravo napake se zavrneta.

Obrazložitev

1. Višje sodišče v Ljubljani je s sklepom z dne 10. 10. 2018 zavrnilo tožničini pritožbi zoper sklepa s 17. 11. 2017 in 4. 5. 2017 in izpodbijana sklepa potrdilo (I. točka izreka). Pritožbi zoper sklep z 9. 2. 2018 pa je delno ugodilo in prvostopenjski sklep v prvi in tretji alineji I. točke izreka ter II. točko izreka spremenilo tako, da je ugovoru tožeče stranke zoper plačilni nalog Okrožnega sodišča v Kranju I P 517/2017 za plačilo sodne takse za pritožbo ugodilo in plačilni nalog razveljavilo v znesku, ki presega 1.449 EUR ter tožeči stranki naložilo, da v roku petnajst dni od prejema sklepa plača sodno takso za pritožbo v znesku 1.449 EUR. Prav tako je ugodilo ugovoru tožeče stranke zoper plačilni nalog Okrožnega sodišča v Kranju I P 517/2017 za plačilo sodne takse za revizijo in plačilni nalog razveljavilo v znesku, ki presega 1.227 EUR ter tožeči stranki naložilo, da v roku petnajst dni od prejema sklepa plača sodno takso za revizijo v znesku 1.227 EUR. V presežku je sodišče pritožbo zavrnilo in sklep v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdilo (II. točka izreka).

2. Tožeča stranka v predlogu za izdajo dopolnilnega sklepa predlaga, naj sodišče odloči tudi o stroških postopka, saj je v sklepu z dne 10. 10. 2018 izostala odločitev o priglašenih stroških postopka. V predlogu za popravo napake pa navaja, da je višje sodišče s sklepom z 10. 10. 2018 napačno odmerilo sodno takso in predlaga, naj višje sodišče napako po uradni dolžnosti odpravi. Navaja tudi, da je izpodbijani sklep izdala višja sodnica posameznica, o zadevi pa bi moralo odločiti višje sodišče v senatu treh sodnikov, saj plačilna naloga za pritožbo in revizijo z 21. 12. 2018 presegata znesek 800 EUR. Poleg tega je tožnica dan pred izdajo sklepa višjega sodišča vložila predlog za delegacijo pristojnosti. Višje sodišče bi moralo predlog za delegacijo odstopiti v reševanje Vrhovnemu sodišču RS pred izdajo sklepa.

3. Predloga nista utemeljena.

O predlogu za izdajo dopolnilnega sklepa

4. V obravnavani zadevi je odločitev o stroških pridržana, kar izhaja iz izreka sodbe sodišča prve stopnje I P 509/2004 s 23. 12. 2016. Prvostopenjsko sodišče je svojo odločitev o tem, da bo o stroških odločeno s posebnim sklepom, ko bodo ti znani, obrazložilo v 101. točki obrazložitve sodbe s 23. 12. 2016. Pritožbeno sodišče je obrazložena dejstva o dovoljenosti odločanja o stroških postopka s posebnim sklepom v celoti sprejelo (30. točka obrazložitve sodbe in sklepa Višjega sodišča v Ljubljani z 12. 7. in 6. 9. 2017). Pravno podlago za tako postopanje daje sedmi odstavek 163. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

5. Glede na to, da o stroških postopka prvostopenjsko sodišče še ni odločalo, saj je odločitev o stroških pridržana in ker je o stroških postopka treba odločati celostno, je pridržana tudi odločitev o stroških pritožbenega postopka. To izhaja tudi iz izreka sklepa pritožbenega sodišča, ki o stroških pritožbenega postopka (še) ni odločalo. Predlog za izdajo dopolnilnega sklepa zato ni utemeljen.

O predlogu za odpravo napake

6. Višje sodišče v Ljubljani je s sklepom z 10. 10. 2018 odločilo o pritožbi tožeče stranke zoper sklepe prvostopenjskega sodišča s 17. 11. 2017, 9. 2. 2018 in 4. 5. 2018. S sklepom s 17. 11. 2017 je prvostopenjsko sodišče sodnemu tolmaču za srbski jezik priznalo za opravljeno delo nagrado in stroške v skupnem znesku 304,50 EUR. S sklepoma z 9. 2. 2018 in 4. 5. 2018 pa je odločilo o ugovorih tožeče stranke zoper plačilne naloge za plačilo sodnih taks. O pritožbi zoper navedene sklepe je odločila višja sodnica na podlagi določil 366. in 366. a člena ZPP. V sklepih z 9. 2. 2018 in 4. 5. 2018 ne gre za odločanje o stroških postopka, pač pa za odločanje o taksni obveznosti, zato ne pride v poštev določilo druge alineje drugega odstavka 366. a člena ZPP, po kateri odloča o pritožbi zoper sklep senat, če gre za odločanje o stroških postopka, če vrednost izpodbijanega dela sklepa presega 800 EUR. V pritožbi zoper sklep s 17. 11. 2017 pa vrednost izpodbijanega dela sklepa ne presega 800 EUR. O pritožbah zoper vse tri sklepe je tako morala odločiti sodnica posameznica, podlaga pa je podana v 366. členu ZPP.

7. V obravnavanem primeru tudi niso izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka 34. a člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1), ko lahko oseba, ki je izdala plačilni nalog in ki po uradni dolžnosti ugotovi, da so v plačilnem nalogu napake, tega do potrditve izvršljivosti nadomesti z novim plačilnim nalogom. Ker je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je bila pritožba zoper sklep z 9. 2. 2018 delno utemeljena, je pritožbi delno ugodilo in spremenilo prvostopenjski sklep tako, da je plačilna naloga za plačilo sodnih taks za pritožbo in revizijo korigiralo. Predlog za popravo sklepa z 10. 10. 2018 tako ni utemeljen.

8. Istega dne, ko je bil sklep 10. 10. 2018 že izdan, je na višje sodišče prispela vloga tožeče stranke, v kateri je predlagala, da se pristojnost za odločanje prenese na katerokoli drugo stvarno pristojno sodišče v Republiki Sloveniji. Ker je bil sklep z 10. 10. 2018 že izdan, ga je sodišče najprej vročilo strankam in spis poslalo prvostopenjskemu sodišču, nato pa po ponovnem prejemu spisa na Višje sodišče v Ljubljani 16. 11. 2018, poslalo predlog za delegacijo pristojnosti na Vrhovno sodišče RS, ki je o predlogu za delegacijo pristojnosti odločilo 6. 12. 2018.