Jedro

Nekatere izdatke za vsakodnevno preživljanje otrok, katerih narava to dopušča, je potrebno natančno ugotoviti: mesečni izdatki za prehrano v šoli, stroški za učenje tujega jezika, stroški za športne aktivnosti. Tiste stroške, za ugotavljanje katerih ne pridejo v poštev eksaktne metode ugotavljanja njihove višine, je potrebno ugotoviti na podlagi splošno znanih dejstev. V pomoč pri ugotavljanju teh dejstev je dopustno in primerno uporabiti statistične podatke Ministrstva za delo družino in socialne zadeve RS o višini življenjskih stroškov.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je tožencu naložilo v plačilo 42.000,00 SIT iz naslova verzijskega zahtevka, in še po 20.000,00 SIT mesečno preživnine za vsakega mladoletnega otroka od 1.1.1998 dalje. Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbi tožene stranke in razveljavilo odločitev o verzijskem zahtevku in določitvi višine preživnine pred dnevom izdaje sodbe sodišča prve stopnje.

Zavrnilo pa je pritožbo glede odločitve o določitvi preživnine od 9.3.1998 dalje in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje v tem obsegu.

Zoper pravnomočni del sodbe je tožena stranka vložila pravočasno revizijo (dne 15.1.1999), v kateri uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava in bistveno kršitev določb pravdnega postopka. 79. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih določa, da se preživnina določi v sorazmerju z možnostmi vsakega od staršev in otrokovimi potrebami. Za pravilno določitev preživnine je zato nujna natančna ugotovitev potreb konkretnega otroka; da se zadosti ZPP, mora biti takšna odločitev seveda tudi primerno obrazložena. Po stališču sodne prakse je le za stroške, ki niso eksaktno merljivi, mogoče njihovo ugotavljanje na podlagi splošno znanih dejstev.

Grajana odločitev sodišča druge in prve stopnje temelji na statističnih podatkih o individualnih povprečnih življenjskih stroških, kar je po mnenju revidenta pravno zmotno. Potrebna je individualizacija osnovnih potreb mladoletnih otrok. Nobeno od sodišč se ni ukvarjalo z vrednotenjem posebnih potreb otrok, izvirajočih iz njunih športnih aktivnosti. Sklicevanje na domnevne, z ničimer podkrepljene stroške, ne more predstavljati zadostne utemeljitve ugotovljenih potreb posameznega otroka. Končno revizija opozarja, da bi morala odločitev o določeni izvenšolski aktivnosti sloneti na dogovoru obeh staršev in da v letošnji zimi mladoletni tožnik ne smuča več.

V postopku, ki je bil opravljen po 390. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP), tožeča stranka na vročeno revizijo ni odgovorila, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o njej ni izjavilo.

Revizija ni utemeljena.

Revizijsko sodišče je po uradni dolžnosti preverilo (386. člen ZPP), ali je bila v postopku zagrešena bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke 2. odst. 354. člena ZPP, vendar takšne kršitve ni ugotovilo. Druge bistvene kršitve določb pravdnega postopka se upoštevajo samo, če jih revident izrečno in določno uveljavlja.

Revizija pavšalno trdi, da niso ustrezno obrazložene ugotovljene potrebe mladoletnih tožnikov in uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 13. točke 2. odstavka 354. člena ZPP.

Revizijsko sodišče je ugotovilo, da ta očitek ni utemeljen, saj so vse ugotovljene potrebe mladoletnih tožnikov dosledno povzete iz celotnega dokaznega postopka. Sodišči nista kršili določb pravdnega postopka in je revizijski očitek v tej smeri neutemeljen.

Pri določitvi preživnine sta sodišči pravilno izhajali iz 129. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), ki določa, da se preživnina določi po potrebi upravičenca ter možnostih zavezanca. V konkretnem primeru namreč ne gre za razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze, ampak po razpadu izvenzakonske skupnosti. Slednja je izenačena z zakonsko zvezo le v razmerju med izvenzakonskima partnerjema (12. člen ZZZDR), ne pa tudi v razmerju do otrok. Določilo 79. člena ZZZDR je smiselno enako določilu 129. člena ZZZDR, sodišči pa sta po oceni revizijskega sodišča pravilno ugotavljali in ocenjevali potrebe mladoletnih tožnikov. Ko se revizija sklicuje na sodbo tega sodišča opr.št. II Ips 771/93, nekorektno povzema njeno vsebino. Revizijsko sodišče je zavzelo v navedeni odločbi stališče, da je nekatere izdatke, katerih narava to dopušča, potrebno natančno ugotoviti. Pri tem so primeroma našteti: mesečni izdatki za prehrano v šoli, stroški za učenje tujega jezika, stroški za športne aktivnosti. Tiste stroške, za ugotavljanje katerih ne pridejo v poštev eksaktne metode ugotavljanja njihove višine, je potrebno ugotoviti na podlagi splošno znanih dejstev. V pomoč pri ugotavljanju teh dejstev je dopustno in primerno uporabiti statistične podatke Ministrstva za delo družino in socialne zadeve RS o višini življenjskih stroškov (bodisi minimalnih bodisi povprečnih ali obojih). V izpodbijani pravnomočni sodbi je dosledno izvedena opisana metoda ugotavljanja potreb za otroka. Sodišči sta ugotovili tiste izdatke, ki so pri mladoletnih tožnikih izraženi v zneskih: za športne aktivnosti, za šolsko malico. Za ugotovitev višine stroškov za prehrano, obleko, obutev ipd. pa sta si pomagali z izračunom minimalnih življenjskih stroškov za otroka v starosti tožnikov. Če revident ocenjuje, da bi sodišče moralo za hrano, obleko in obutev zahtevati predložitev računov, je tako stališče zmotno in bi pripeljalo do absurda in nesorazmernih stroškov dokaznega postopka. Pripomniti pa velja še, da toženec ni z ničimer oporekal navedenim stroškom, ko je bil zaslišan, niti ne z vlogo. V času izdaje sodbe sodišča prve stopnje je mladoletni tožnik še smučal in so bili v zvezi s tem še stroški, kot jih je ugotovilo sodišče. Po trditvah revizije naj bi v sezoni 1998/99 prenehal s smučanjem. Ta okoliščina je nastopila (če je nastopila) po koncu glavne obravnave, zato je sodišče od določanju višine preživnine ni smelo upoštevati.

Revizijska trditev, da je potrebno soglasje roditeljev o športnih aktivnostih otrok, bi bila tehtna le v skrajnem primeru, ko bi bile preživljalske sposobnosti staršev tako omejene, da bi predstavljali izdatki za tovrstne aktivnosti nesorazmerno "razkošje" v primerjavi z zmožnostmi staršev. Če bi bilo potrebno izbirati med športnimi aktivnostmi otrok, ki povzročajo visoke stroške, ob na drugi strani le skromnih finančnih sredstvih, da bi bila pod vprašajem oskrba otrok z osnovnimi življenjskimi potrebščinami, bi slednje imele gotovo prednost pred ostalimi željami (staršev ali otrok). V obravnavani zadevi preživljalske sposobnosti staršev niti zdaleč niso tako skromne, dosojena preživnina pa tudi ni tako visoko določena. Mogoče je reči, da so športne aktivnosti, v katere sta vključena otroka pravdnih strank, primerne splošnemu življenjskemu standardu povprečne slovenske družine, kakršna je bila življenjska skupnost pravdnih strank.

Revizijsko sodišče je ugotovilo, da očitki revizije niso utemeljeni, zato je moralo revizijo kot neutemeljeno zavrniti (393. člen ZPP).

Izrek o zavrnitvi zahteve za povrnitev revizijskih stroškov je zajet v izreku o zavrnitvi revizije.