Jedro

Operaterji lahko tekom trajanja naročniškega razmerja enostransko spreminjajo pogoje, ki so določeni v naročniški pogodbi, vendar pa morajo naročnike pred tem seznaniti s spremembami, posebej pa jih morajo pri tem opozoriti, da imajo pravico brez odpovednega roka in brez sankcij odstopiti od pogodbe, če se s predlaganimi spremembami ne strinjajo. V obravnavanem primeru je stranka z interesom - operater svoje naročnike o nameravanih spremembah pred njihovo uveljavitvijo obvestil, zato je bil nato tudi upravičen, da nameravane spremembe pogodbe uveljavi. To pomeni, da je pri izvajanju storitev in njihovem zaračunavanju ravnal pravilno.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z odločbo, št. 38292-14/2010/13 z dne 23. 4. 2010, je toženka v 1. točki izreka odločila, da se predlog za rešitev spora tožnika, da mu A. odpiše razlike med zaračunano ceno po računih za mesece december 2009, januar 2010, februar 2010 in marec 2010, ter ceno, ki izhaja iz naročniške pogodbe ter izda dobropis za vse plačane zneske razlik, ki jih je poravnal po opominu št. 51060082 z dne 13. 1. 2010, zavrne, v 2. točki izreka, da se zahtevek tožnika za povrnitev stroškov prihoda na narok za ustno obravnavo ter vložitve predloga za rešitev spora zavrne, in v 3. točki izreka, da se zahtevek tožnika za povrnitev stroškov vloge v ugovornem postopku pred operaterjem zavrže. V obrazložitvi je navedla, da je tožnik pri toženki vložil predlog za rešitev spora zaradi operaterjevega kršenja Pogodbe za uporabno storitev ... št. A0513783 z dne 20. 8. 2007, in sicer neupoštevanja določbe o ugodnosti 120 minut brezplačnih klicev med naročniki ... telefonije in zaračunavanja 0,99 EUR dražje naročnine za internet od pogodbeno dogovorjene. Toženka je skladno z določbama 92. in 129. člena Zakona o elektronskih komunikacijah (v nadaljnjem besedilu ZEKom) uvedla postopek reševanja spora ter operaterja pozvala na izjasnitev v zadevi, hkrati ga je glede na določbo 130. člena ZEKom pozvala k podaji predloga, ki bi pripomogel k sporazumni rešitvi spora. Operater je vztrajal že pri podanih navedbah v reklamacijskem postopku. Toženka je nato razpisala narok za ustno obravnavo, ki sta se je udeležili obe stranki in podali navedbe, kot izhaja iz zapisnika. Iz navedb tožnika, podanih v njegovih pisanjih in na ustni obravnavi, izhaja, da je z operaterjem sklenil Pogodbo za uporabo storitev ..., s katero se je operater zavezal, da mu bo proti rednemu plačilu zagotavljal kakovostne storitve interneta ter osnovne telefonska storitve z mesečno naročnino s popustom v višini 31,01 EUR, storitev pa tudi vključuje mesečno 120 minut brezplačnih klicev v ... omrežje A. ter brezplačne klice med naročniki ... telefonije. V novembru 2009 je tožnik ugotovil, da mu operater zaračunava od aprila 2009 višjo ceno in sicer za internet 0,99 EUR več, ukinil pa je tudi celotni popust za 120 minut brezplačnih klicev. S tem je po mnenju tožnika kršil medsebojno pogodbo in določbo 7., 26. in 29. člena Pogodbenih pogojev, saj meni, da operater ne more enostransko spreminjati cen in tarif, popustov in ugodnosti, ki so navedene v še vedno veljavni medsebojni pogodbi, zaradi česar zanj veljajo Posebni in Splošni pogoji, priloženi pogodbi, s katerimi se je strinjal. Zato je toženki predlagal, da operaterju naloži, naj se drži sklenjene pogodbe, da mu povrne stroške opomina z dne 13. 1. 2010 v višini 24,30 EUR ter odpiše razlike med ceno, določeno s pogodbo, in zaračunano ceno po računih za mesec december 2009, januar 2010, februar 2010 in marec 2010, uveljavljal pa je tudi stroške prihoda na obravnavo in stroške vložitve vloge v reklamacijskem postopku. Operater je v zvezi s sporom pojasnil, da je spomladi 2009 prenovil svojo ponudbo in s 1. 4. 2009 ni več nudil svojim naročnikom ugodnosti 120 minut brezplačnih klicev in je o tem obvestil tudi svoje naročnike s priporočilom o aktiviranju Neomejene telefonije. Tožnik je bil ustrezno obveščen o spremembi glede na določbo 85. člena ZEKom, kakor tudi glede na določbo 43. člena Splošnih pogojev za opravljanje storitev ... in ... storitev, ki so sestavni del pogodbe, ki določa, da so o spremembah pogojev, ki vplivajo na pravice in obveznosti naročnikov, naročniki obveščeni najmanj 30 dni pred njihovo uveljavitvijo. Obvestilo o tem je bilo 28. 2. 2009 objavljeno na spletnih straneh operaterja, poleg tega pa so naročnikom poslali elektronsko sporočilo oziroma direktno pošto glede spremembe ponudbe v kontaktnih centrih. Zato je predlagal zavrnitev tožnikovega predloga. Toženka je ugotovila, da je operater izpolnil svojo notifikacijsko dolžnost iz določbe 3. odstavka 85. člena ZEKom s tem, ko je 28. 2. 2009 o spremembah in pravicah naročnike obvestil na spletni strani. Tožnik je bil že ob sklenitvi pogodbe obveščen o tem, da je dolžan spremljati obvestila preko spletne strani, prav tako pa iz trenutno veljavnih ter tudi iz Posebnih pogojev za širokopasovne storitve ... in za dostop do storitev, ki so veljali v času obveščanja, izhaja, da so pravice in obveznosti naročnika tudi te, da spremlja obvestila preko spletne strani operaterja (določba 1. alineje 25. člena). Operater pa je o spremembi pogojev naročnike obvestil tudi na druge načine. Upoštevajoč operaterjevo zakonsko pravico, da spreminja pogoje, ter dejstva, da tožnik od pogodbe ni odstopil (kljub dani možnosti zaradi sprememb), toženka smatra, da operater upravičeno izvršuje pravice in obveznosti po spremenjenih pogodbenih pogojih, zaradi česar je odločila, kot izhaja iz 1. točke izreka. Ker se je predmetni postopek pričel na zahtevo tožnika, slednji po določbi 1. odstavka 113. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljnjem besedilu ZUP) ni upravičen do stroškov zaradi postopka, zaradi česar je toženka odločila, kot izhaja iz 2. točke izreka. Zahteva tožnika za povrnitev stroškov reklamacijskega postopka pred operaterjem pa ni upravna zadeva, zaradi česar pa je toženka, upoštevajoč določbo 129. člena ZUP, odločila, kot izhaja iz 3. točke izreka odločbe.

Tožnik je v tožbi uvodoma povzel potek dosedanjega postopka, v nadaljevanju pa navedel, da toženka popolnoma ignorira institut pogodbe med tožnikom in operaterjem, saj je zanjo to akt, ki ga lahko operater kadarkoli enostransko spreminja ter draži v pogodbi dogovorjene cene, naročnik pa, če se s z dražitvami ne strinja, lahko od pogodbe odstopi. Toženka tako naročniku ne dovoli splošno veljavne (mogoče tudi ustavne) pravice, da vztraja pri spoštovanju določb medsebojne pogodbe, dovoli mu le odstop brez sankcij. V tem primeru sta obe stranki podpisali pogodbo in se s tem pravno zavezali, da jo bosta spoštovali. K pogodbi so bili priloženi še Pogodbeni pogoji z dne 31. 3. 2007 ter Splošni pogoji za opravljanje storitev ... z dne 31. 3. 2007. V ZEKom ni nikjer določeno, da lahko operater spreminja konkretne, v pogodbi določene cene, popuste in ugodnosti. Po prepričanju tožnika pod pojem ''pogoji v naročniški pogoji'' ne sodijo tudi konkretne, v pogodbi določene cene, popusti in ugodnosti, saj je iz posameznih določb ZEKom (določba 85. in 120. člena) razvidno, da ta dva pojma ločuje. Med pogoji v naročniški pogodbi ZEKom ločuje štiri pogoje: čas veljavnosti pogodbe, pogoj za njeno podaljšanje, pogoj za njeno prekinitev in pogoj izvajanja določene storitve. Od naštetih je v pogodbi preko Pogodbenih pogojev določeno le, da je pogodba sklenjena za nedoločen čas. Ostalih pogojev pogodba ne vsebuje, zato jih operater ne more spreminjati. Zakon tudi ločuje cene in tarife, ki so predmet pogodbe, od cen, tarif in stroškov vzdrževanja, ki jih operater vodi v svojem splošnem ceniku in objavlja na za to predpisan način, tudi po spletu. Tožnik se zaveda, da nima vpliva na oblikovanje cen in tarif ter ostale stroške, ki so zajete v splošnem ceniku operaterja, prav tako ne nasprotuje načinu obveščanja, zato je brezpredmetno razglabljanje v odločbi, ali je spremljanje obvestil pravica ali dolžnost tožnika. Tožnik pa ima pravico zahtevati, da operater spoštuje cene, popuste in ugodnosti, ki jih je v pogodbi sam določil, dokler je ta pogodba veljavna. Toženka smatra, da so cene, popusti in ugodnosti, določene s pogodbo, enako pogodbeni pogoji, za katere ima operater zakonsko pravico, da jih spreminja. Poleg tega ne priznava niti Pogodbenih in Splošnih pogojev operaterja, ki so bile priložene pogodbi in podpisane ter sprejete s strani vseh strank, ampak upošteva določbe zadnje izdaje navedenih pogojev, ki jih tožnik sploh ne pozna. Toženka pa je tudi že ob uvedbi postopka nakazala, da bo odločila v korist operaterja, saj je v obvestilu z dne 4. 2. 2010 zapisala, da pojasnjuje, da določba 3. odstavka 85. člena ZEKom operaterjem daje enostransko upravičenje, da spremenijo s pogodbo dogovorjene pogoje (tudi ceno storitev). To v oklepaju so dodali sami, saj v tej določbi ni omenjena pravica spremembe s pogodbo določenih cen, pač pa samo sprememba pogodbenih pogojev. Tožnik je torej že vedel za odločitev, zato so bili stroški prihoda na ustno obravnavo nepotrebni in neekonomični. Toženka tako ni upoštevala določbe 120. člena ZEKom (o varstvu potrošnikov, o zahtevi po preglednosti tarif in pogojev za uporabo javnih komunikacijskih storitev, o skrbi, da uporabniki v celoti izkoristijo ugodnosti v smislu izbire in kakovosti), določb 14., 116., 165., 207. člena ZUP, določb 83., 82., 125. in 190. člena Obligacijskega zakonika. Zato je predlagal, da sodišče odločbo odpravi, da naloži, da mora operater spoštovati v veljavni pogodbi določene cene, popuste in ugodnosti in takoj prenehati z zaračunavanjem v pogodbi določenih storitev po višji ceni, kot je to določeno s pogodbo, da mora operater tožniku povrniti vse neupravičeno zaračunane zneske, ki od aprila 2009 do vključno novembra 2009 znašajo 24,10 EUR in jih je tožnik na podlagi groženj operaterja že plačal, oziroma povrniti ali odpisati vse neupravičene terjatve operaterja, ter, da mu toženka prizna priglašene stroške, ki jih je imel tožnik s prihodom na ustno obravnavo, ki jo je razpisala toženka.

Toženka je v odgovoru na tožbo vztrajala pri svojih razlogih, navedla, da je bilo v postopku ugotovljeno, da je stranka z interesom A. ravnal skladno z določbami ZEKom, zaradi česar ni prišlo do kršitve kogentnih predpisov, ki bi upravičevali drugačno odločitev toženke, kot izhaja iz odločbe. Tožnik svojega odstopnega upravičenja (po spremembi pogojev pogodbe) ni izkoristil, zato tudi ni upravičen do povračila spornega zneska. Nesporno je, da stranka z interesom tožniku storitve zagotavlja, tožnik pa jih je dolžan plačevati. Ker pa so splošni pogoji sestavni del pogodbe, velja za spremembo splošnih pogojev enako kot za spremembo pogojev v pogodbi. Navedla je tudi, da je ustna obravnava kot izvedba temeljnega načela zaslišanja stranke obvezni del ugotovitvenega postopka v postopkih, v katerih sta udeleženi stranki z nasprotnimi stališči. Take razmejitve med pogodbenimi pogoji, ki so za tožnika očitno le pogoji iz 5. točke 1. odstavka 85. člena ZEKom, ter ''konkretnimi'' v pogodbi določenimi cenami, popusti in ugodnosti, pa ZEKom ne vsebuje. V obeh primerih gre za pogodbene pogoje. V določbi 1. odstavka 85. člena ZEKom pa je izrecno določeno, da mora naročniška pogodba vsebovati najmanj v tem odstavku naštete podatke, pri čemer ne gre za izčrpen seznam, zato lahko pogodba vsebuje še druge pogoje. ZEKom pa tudi ne daje naročnikom pravico, da dogovorjene cene, popusti in ugodnosti ostanejo nespremenjeni do odpovedi oziroma razvezane pogodbe, jim pa v primeru sprememb omogoča odstop od pogodbe brez negativnih posledic. Tudi v primeru cen storitev gre za cene storitev, ki jo operater objavi na predpisan način in ki hkrati šteje za ceno, ki je pogodbeno dogovorjena. Pogoji, ki so veljali ob sklenitvi pogodbe, pa so s 1. 7. 2008 prenehali veljati in so jih nadomestili novi Splošni pogoji in novi Posebni pogoji, zato so vsakokratni trenutno veljavni, saj se na podlagi določbe 45. člena Splošnih pogojev šteje, da se naročnik s njimi strinja, če pogodbe pisno ne odpove v roku 30 dni od njihove objave. Predlagala je zavrnitev tožbe in zavrnitev zahtevka za povrnitev stroškov.

Tožnik je v pripravljalni vlogi še dodal, da predmetna pogodba ne vsebuje niti enega od v ZEKom določenih pogojev. Po logiki toženke lahko operater pod terminom pogodbeni pogoji po svoji volji zakonito spreminja vse, vključno s cenami, popusti in ugodnostmi. Res je tudi, da lahko tožnik kadarkoli odstopi od pogodbe, vendar bi si s tem nakopal precej preglavic in škode. Na območju domicila tožnika je edino telekomunikacijsko omrežje A. tako šibko in slabe jakosti, da omogoča le telefonsko in običajno internetno povezavo, sprejem internetne tv pa ni mogoč. To omrežje pa upravlja ..., ki se pred izgubo stranke zaščiti tako, da prenese telefonsko številko naročnika iz A. nase in če naročnik odstopi od pogodbe, izgubi tudi telefonsko linijo. Za usposobitev nove telefonske linije pri edinem operaterju na tem območju A. pa te spet napotijo na ..., pri čemer pa vsi stroški bremenijo naročnika.

Stranka z interesom A. odgovora na tožbo ni podal. Tožba ni utemeljena.

Toženka je izpodbijano odločbo izdala na podlagi določbe 92. člena ZEKom (Uradni list RS, št. 13/07 – UPB1, 110/09-ZEKom-B), na podlagi katere ima vsak končni uporabnik pravico do ugovora zoper odločitev ali ravnanje operaterjev v zvezi z dostopom do storitev, njihovim izvajanjem ali zaračunavanjem na ustrezen organ ali telo, ki ga ustanovi operater, ter določbe 129. člena tega zakona, po kateri toženka (med drugim) rešuje uporabniške spore, tj. spore med fizičnimi in pravnimi osebami, ki zagotavljajo elektronska komunikacijska omrežja oziroma storitve, in uporabniki, če se ti spori nanašajo na pravice in obveznosti, ki jih določajo ta zakon, na njegovi podlagi izdani predpisi in splošni akti. Ugotovila je, da sta tožnik in operater (v tem upravnem sporu stranka z interesom A.) sklenila Pogodbo za uporabno storitev ... št. A0513783 z dne 20. 8. 2007, da je operater spremenil pogodbene pogoje, ki jih je uvedel s 1. 4. 2009 (in to tako, da je povišal ceno internetnih storitev ter ukinil ugodnost 120 minut brezplačnih klicev v ... in ... njegovega omrežja), pred tem pa izpolnil svojo notifikacijsko dolžnost iz določbe 3. odstavka 85. člena ZEKom, zaradi česar je zaključila, da operater upravičeno izvršuje pravice in obveznosti po spremenjenih pogodbenih pogojih ter zavrnila tožnikov predlog za rešitev spora. Tožnik pa se s tem ne strinja, saj meni, da operater ne more enostransko spreminjati pogodbenih pogojev (kot so cene, popusti, ugodnosti), temveč, da bi moral spoštovati pogodbene pogoje, ki jih je določil operater sam, do izteka veljavnosti pogodbe.

Sodišče ugotavlja, da je bilo postopanje in posledično odločitev toženke pravilna, saj je toženka v okviru svoje stvarne pristojnosti, določene v zgoraj citirani določbi 92. člena ZEKom, preizkusila, ali je operater, ko je (enostransko) spremenil pogoje pogodbe med trajanjem naročniškega razmerja, pri izvajanju storitev iz te pogodbe in njihovim zaračunavanjem ravnal v skladu z obveznostmi, ki mu jih nalaga ZEKom in na njegovi podlagi izdani predpisi in splošni akti. Iz določbe 3. odstavka 85. člena ZEKom namreč izhaja, da lahko operaterji tekom trajanja naročniškega razmerja enostransko spreminjajo pogoje, ki so določeni v naročniški pogodbi, vendar pa morajo naročnike pred tem seznaniti s spremembami, posebej pa jih morajo pri tem opozoriti, da imajo pravico brez odpovednega roka in brez sankcij odstopiti od pogodbe, če se s predlaganimi spremembami ne strinjajo. In ker je v obravnavanem primeru stranka z interesom (operater) svoje naročnike o nameravanih spremembah pred njihovo uveljavitvijo obvestil - to med strankama niti ni sporno -, je bil nato tudi upravičen, da nameravane spremembe pogodbe uveljavi, kar pomeni, da je pri izvajanju storitev in njihovem zaračunavanju v tem primeru ravnal pravilno in kar je pravilno zaključila tudi toženka. Tudi po presoji sodišča pa je toženka utemeljeno zavrnila reševanje spora po tožnikovem predlogu o naložitvi operaterju zaračunavanje storitev pod pogoji in po cenah, določenih v pogodbi ob njeni sklenitvi, saj bi z nasprotnim postopanjem (tj. z njegovim reševanjem) presegla okvir svoje stvarne pristojnosti, ker gre za spor iz civilnopravnega razmerja, za reševanje katerega ni pristojna, je pa za to pristojno sodišče splošne pristojnosti.

Sodišče je zato tožbo na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljnjem besedilu: ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06, 119/08 – odl. US, 107/09 – odl. US in 62/10) kot neutemeljeno zavrnilo.