Jedro

Če sodišče ugotovi, da je ugovoru proti oceni vrednosti zavarovanja priložena nova ocena vrednosti zavarovanja z jasno izjavo ocenjevalca, da je izdelana po merilih tržne vrednosti, je upravitelj tisti, ki je dolžan upoštevati novo oceno in na njeni podlagi v dopolnjenem seznamu preizkušenih terjatev spremeniti podatke na način oziroma z izračunom aritmetične vsebine obeh ocen. Glede na priložene ocene vrednosti ocenjevalca pa tega ne bi mogel storiti, ne da bi sodišče prej še odločilo, katero od treh ponujenih vrednosti naj uporabi. Neutemeljene so zato pritožbene trditve, s katerimi pritožniki poskušajo prepričati sodišče, da je ocena vrednosti ocenjevalca pravilno izdelana in katera od možnih treh vrednosti zalog naj bi bila izračunana po merilih tržne vrednosti.

Če terjatev, na katero učinkuje potrjena prisilna poravnava, ni bila niti delno plačana, lahko upnik v stečajnem postopku (ki je prav tako sodni postopek) uveljavlja celoten znesek svoje terjatve, torej ne glede na določbo 1. odstavka 214. člena ZFPPIPP, po kateri s pravnomočnostjo sklepa o potrditvi prisilne poravnave preneha upnikova pravica uveljavljati plačilo v sodnem ali drugem postopku, ki ga vodi pristojni državni organ.

Izrek

I. Pritožba dolžnika se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožbe upnikov banke P., d.d., D., d.d., banke A., d.d., in banke H., d.d., zoper točko I/3 izreka sklepa se zavrnejo in se v tem delu sklep sodišča prve stopnje potrdi.

III. Pritožba upnika D., d.d., se v preostalem delu zavrže. IV. Pritožba upnika banke G., d.d., zoper sklep, s katerim je spoznana za verjetno upnikova prerekana terjatev v višini 7.287.765,22 EUR in s katerim mu je terjatev v višini 10.916.552,69 EUR priznana – pogojna, se zavrže; v preostalem delu pa se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

V. Pritožba upnika banke B., d.d., zoper sklep, s katerim je spoznana za verjetno upnikova terjatev v višini 3.520.181,69 EUR in 716.672,91 EUR, se zavrže; v delu, v katerem ni spoznana za verjetno terjatev upnika v višini 132,00 EUR se zavrne in se v tem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Pritožbi upnika banke B., d.d., se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v delu, v katerem ni spoznana za verjetno terjatev upnika v višini 2.155.000,00 EUR razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v tem delu v nov postopek.

VI. Pritožba upnika M. J. se zavrže.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje delno ugodilo ugovoru upnika proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev glede pravilnega upoštevanja njegove terjatve tako, da se v končnem seznamu preizkušenih terjatev pod zap. št 742 terjatev upnika I., d.o.o., za trgovino in usluge, navede v seznamu kot navadna prijavljena terjatev in ne kot pogojna prijavljena terjatev v rubriki „prijavljene terjatve z novo vlogo upnika“ v znesku 19.597.060,36 EUR, v preostalem delu pa se ugovor zavrne (I/1. točka izreka). Zavrnilo je ugovora upnikov banke U., d.o.o., in banke C., d.o.o., proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev (I/2. točka izreka). Zavrglo je ugovore upnikov banke P., d.d., D., d.d, banke A., d.d., in banke H., d.d. proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev (I/3. točka izreka). O priznanih, prerekanih in verjetno izkazanih terjatvah je odločilo tako, kot je navedeno v končnem seznamu preizkušenih terjatev z dne 4. 6. 2014, ki je sestavni del izreka tega sklepa in je objavljen hkrati z objavo tega sklepa (II. točka izreka). O tem, katere prerekane terjatve so verjetno izkazane, je odločilo tako kot je razvidno iz „Seznama prerekanih terjatev z navedbo razloga za verjetnost terjatve“, ki je sestavni del izreka tega sklepa in je objavljen hkrati z objavo tega sklepa (III. točka izreka).

2. Zoper sklep se je pritožil dolžnik in sedem, v uvodu tega sklepa navedenih upnikov.

3. Dolžnik se je pritožil zoper II. in III. točko izreka sklepa v delu, ki se nanaša na terjatve pod zaporedno številko 742 upnika I. d.o.o., 1781 upnika banke U., d.o.o., in 1782 upnika banke C., d.o.o. Uveljavljal je kršitve členov 60.4, 68.2, 68.3, 121.1 in 218 ZFPPIPP in členov 226.2, 339.2.15 ZPP ter višjemu sodišču predlagal, da pritožbi ugodi in izpodbijani del sklepa spremeni tako, da v seznamu prerekanih terjatev z navedbo razloga verjetnosti terjatev navede: pri terjatvi pod zaporedno številko 742 v višini 7.928.024,08 EUR „ni verjetna pogojna v znesku“; pri terjatvi pod zaporedno številko 1781 v znesku 30.287.000,00 EUR „ni verjetna pogojna v znesku“ in pri terjatvi pod zaporedno številko 1782 tudi v znesku 23.500.000,00 EUR „ni verjetna pogojna v znesku“.

4. Upnik banka P., d.d., je izpodbijal odločitev v prvi alineji točke I/3 v delu, v katerem je zavržen upnikov ugovor proti oceni vrednosti zavarovanja in posledično II. točko izreka. Uveljavljal je „vse“ pritožbene razloge ter višjemu sodišču predlagal, da pritožbi ugodi in izpodbijani del sklepa, ki se nanaša na upnika, razveljavi ter upošteva upnikov ugovor z dne 12. 5. 2014. 5. Upnik D., d.d., je izpodbijal odločitev sodišča prve stopnje v delu, v katerem je bil njegov ugovor proti oceni vrednosti zavarovanja zavržen in predlagal, da sodišče upoštevajoč Poročilo o oceni vrednosti zalog, ki ga je pripravil dr. P. K., ponovno določi novo (višjo) vrednost zavarovanega dela terjatve v skladu z določbo 221.r člena ZFPPIPP. Poleg tega se je pritožil zoper odločitev sodišča prve stopnje o verjetno izkazani zavarovani terjatvi upnika v znesku 8.820.520,67 EUR iz naslova zamudnih obresti in predlagal, da se v tem delu sklep spremeni tako, da sodišče odloči, da je verjetno izkazana navedena terjatev kot navadna terjatev, ki se upošteva pri izračunu deleža glasovalnih pravic.

6. Upnik banka D. se je pritožil zoper tretjo alinejo točke I/3 izreka sklepa, uveljavljal je „vse“ pritožbene razloge in sodišču predlagal, da ugodi pritožbi in nadomesti sklep v izpodbijanem delu tako, da razveljavi odločitev o zavrženju ugovora ter naloži stečajni upraviteljici, da pripravi nov sklep o preizkusu terjatev, v katerem se bo pri upnikovi zavarovani terjatvi na zalogah trgovskega blaga dolžnika upoštevala aritmetična sredina med vrednostjo zavarovanja po cenitvi cenilke V. z dne 23. 12. 2013 in vrednostjo zavarovanja iz nove ocene vrednosti, priložene ugovoru proti oceni vrednosti zavarovanja, po cenitvi cenilca K. z dne 4. 3. 2014, oziroma podrejeno, da odstopi pritožbo v odločanje sodišču druge stopnje.

7. Upnik banka H. se je pritožil zoper četrto alinejo točke I/3 izreka sklepa, uveljavljal je zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja ter zmotno uporabo materialnega prava ter zahteval od sodišča, da ugodi pritožbi in z novim sklepom nadomesti izpodbijani del sklepa tako, da ugovoru upnika ugodi ter v končnem seznamu preizkušenih terjatev spremeni podatke pri upnikovi zavarovani terjatvi pod zaporedno številko 698 tako, da obravnava kot zavarovani del terjatve terjatev v višini, ki je enaka aritmetični sredini med vrednostjo zavarovane terjatve v višini 9.023.256,74 EUR in vrednostjo iz nove ocene vrednosti, priložene ugovoru proti oceni vrednosti zavarovanja v višini 13.412.000,00, torej v višini 11.217.628,37 EUR, morebitni višji znesek pa kot nezavarovani del terjatve, ali pa odstopi zadevo sodišču druge stopnje, da le to odloči o pritožbi skladno s podanim predlogom.

8. Upnik banka G., d.d., se je pritožil zoper sklep v delu, ki se nanaša na višino nove zavarovane navadne terjatve upnika. Uveljavljal je zmotno uporabo določbe 221.t člena ZFPPIPP in predlagal, da se priznana zavarovana terjatev v višini 19.547.100,00 EUR za 20% vrednosti zavarovanja poveča in prizna v višini 23.456.520,00 EUR, temu ustrezno pa zmanjša višina nezavarovanega dela terjatve. Poleg tega se je pritožil zoper sklep še glede vrste verjetno izkazane terjatve pod zaporedno številko 19 in predlagal, da se odločitev sodišča, da je verjetno izkazana upnikova zavarovana terjatev spremeni tako, da se odloči o verjetno izkazani upnikovi navadni terjatvi v višini 7.287.765,22 EUR. Nazadnje pa je sodišču prve stopnje še očital, da ni odločilo o ugovoru zoper izjavo upraviteljice, s katero je prijavljeno terjatev upnika pod zaporedno številko 19 v višini 10.916.552,69 EUR priznala pogojno. Zato je predlagal, da sodišče ugotovi, da je terjatev v višini 10.916.552,69 EUR verjetno izkazana kot navadna terjatev.

9. Upnik banka B., d.d., se je pritožil zoper sklep v delu, ki se nanaša na terjatev pod zaporedno številko 191, uveljavljal je bistveno kršitev določb postopka, ker končnega seznama preizkušenih terjatev ni mogoče preizkusiti, saj v njem ni navedena vrednost posameznega zavarovanja. Sodišču druge stopnje je predlagal, da ugodi pritožbi, izpodbijani sklep razveljavi in odloči, da znaša verjetno zavarovana terjatev upnika 6.391.986,60 EUR (4.236.854,60 EUR + 2.155.132,00 EUR).

10. Upnik M. J. se je pritožil zoper II. točko izreka sklepa, ker v njem ni zajeta terjatev, ki jo je upnik prijavil v postopku prejšnje potrjene prisilne poravnave iz naslova odpravnine zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ter odškodnine oz. denarnega povračila zaradi skrajšanja odpovednega roka. Uveljavljal je kršitev določbe 3. odstavka 221.z člena ZFPPIPP. Predlagal je, da naj se v postopku ponovne prisilne poravnave upošteva tudi njegova terjatev v višini 50.437,39 EUR neto s pp in katera naj se v celoti prizna kot prednostna.

11. Dolžnik je odgovoril na pritožbe upnikov v delu, v katerem izpodbijajo odločitev iz točke I/3 izreka sklepa in sodišču druge stopnje predlagal, da jih kot neutemeljene zavrne in v tem delu izpodbijani sklep potrdi.

K pritožbam upnikov banke P., d.d., D. d.d, banke A., d.d., in banke H., d.d., zoper točko I/3 izreka sklepa

12. Pritožbe niso utemeljene.

13. Upniki kot imetniki zavarovanih terjatev so izpodbijali oceno vrednosti zavarovanja z ugovorom (2. odstavek 221.r člena ZFPPIPP) in mu priložili poročilo pooblaščenega ocenjevalca z novo oceno vrednosti. Kljub temu je sodišče prve stopnje njihove ugovore zavrglo kot pomanjkljive (8. odstavek 63. člena ZFPPIPP v zvezi s 3. in 4. odstavkom 221.r člena ZFPPIPP). V razlogih sklepa je jasno navedlo, da iz priloženih ocen vrednosti zalog izhaja njihova nabavna vrednost, izterljiva vrednost zalog v nadaljnji uporabi in izterljiva vrednost zalog v prisilni prodaji, ne pa tisti podatek, ki je odločilen, to pa je le vrednost zavarovanj po merilih tržne vrednosti, kot ga zahteva 5. odstavek 142. člena ZFPPIPP. Sodišče ni dolžno presojati ocene vrednosti ocenjevalca (na način, kot je na primer dolžno presojati dokaz z izvedeniškim mnenjem) pač pa le ugotoviti, ali vsebuje določeno vrednost zavarovanja po merilih tržne vrednosti. Če sodišče ugotovi, da je ugovoru proti oceni vrednosti zavarovanja priložena nova ocena vrednosti zavarovanj z jasno izjavo ocenjevalca, da je izdelana po merilih tržne vrednosti, je upravitelj tisti, ki je dolžan upoštevati novo oceno in na njeni podlagi v dopolnjenem seznamu preizkušenih terjatev spremeniti podatke na način, ki je določen v 5. odstavku 221.r člena ZFPPIPP (z izračunom aritmetične sredine obeh ocen). Glede na ugovorom priložene ocene vrednosti tega ne bi mogel storiti, ne da bi sodišče prej še odločilo, katero od treh ponujenih vrednosti naj upravitelj za izračun uporabi. Neutemeljene so zato pritožbene trditve, s katerimi pritožniki poskušajo prepričati sodišče, da je ocena vrednosti ocenjevalca pravilno izdelana in katera od možnih treh vrednosti zalog naj bi bila izračunana po merilih tržne vrednosti. Kljub temu, da je dolžnik v odgovoru na pritožbo svoja stališča, ki potrjujejo pravilnost odločitve sodišča prve stopnje še dopolnil in mu priložil še strokovno pojasnilo pooblaščenega ocenjevalca vrednosti strojev in opreme pri S., K. F., pritožbeno sodišče ocenjuje, da je sodišče prve stopnje odločitev o zavrženju ugovorov v zadostni meri obrazložilo, zato je sklep tudi mogoče preizkusiti. S tem pa se izkaže, da očitana bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZPP, ni podana.

14. Glede na navedeno je višje sodišče v tem delu pritožbe upnikov zavrnilo in potrdilo točko I/3 izreka sklepa sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Še k pritožbi upnika D., d.d., zoper sklep, da prerekana terjatev 8.820.520,67 EUR „je verjetna zavarovana v znesku“

15. Pritožba ni dopustna.

16. Sodišče prve stopnje je prerekano terjatev upnika v višini 8.820.520,67 EUR spoznalo za verjetno, ker je upraviteljica navedeni znesek prerekala neobrazloženo. Sodišče v postopku prisilne poravnave odloči o verjetnosti prerekanih terjatev zaradi izračuna deleža glasovalnih pravic upnika. Z izpodbijanim delom sklepa sodišče prve stopnje še ni opravilo izračuna deleža glasovalnih pravic upnika v delu, v katerem mu je priznalo verjetnost prerekane terjatve. Zato se pritožnik neutemeljeno sklicuje na določbo 4. odstavka 201. člena ZFPPIPP. Ker za pritožbo zoper sklep o preizkusu terjatev v delu, v katerem je sodišče prve stopnje glede prerekane terjatve v višini 8.820.520,67 EUR odločilo „je verjetna zavarovana v znesku“, nima pravnega interesa, je v tem delu višje sodišče njegovo pritožbo zoper sklep, s katerim je spoznana za verjetno upnikova prerekana terjatev v višini 8.820.520,67 EUR, zavrglo (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

K pritožbi upnika banke G., d.d. 17. Pritožba delno ni utemeljena, delno pa ni dopustna.

18. Upnik neutemeljeno zoper sklep o preizkusu terjatev uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava, ker sodišče prve stopnje ni upoštevalo pravil o potrditvi in učinkih prisilne poravnave s prestrukturiranjem zavarovanih terjatev (221.t člen ZFPPIPP). V fazi preizkusa terjatev se določba o 20 odstotnem povečanju zavarovanja (še) ne uporabi. Zato je v tem delu neutemeljeno upnikovo pritožbo višje sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

19. Upnikova prerekana terjatev v višini 7.287.765,22 EUR je spoznana za verjetno. Sodišče v postopku prisilne poravnave odloči o verjetnosti prerekanih terjatev zaradi izračuna deleža glasovalnih pravic upnika. Z izpodbijanim delom sklepa sodišče prve stopnje še ni opravilo izračuna deleža glasovalnih pravic upnika v delu, v katerem mu je priznalo verjetnost prerekane terjatve. Zato se pritožnik neutemeljeno sklicuje na določbo 4. odstavka 201. člena ZFPPIPP. Ker za pritožbo zoper sklep o preizkusu terjatev v delu, v katerem je sodišče prve stopnje glede prerekane terjatve v višini 7.287.765,22 EUR odločilo „je verjetna zavarovana v znesku“, nima pravnega interesa. Enako nima pravnega interesa za spremembo sklepa v delu, v katerem mu je bila terjatev v višini 10.916.552,69 EUR priznana – pogojna, v prerekano in verjetno, saj bi bila takšna odločitev zanj manj ugodna. Zato je v tem delu višje sodišče njegovo pritožbo zoper sklep, s katerim je spoznana za verjetno upnikova prerekana terjatev v višini 7.287.765,22 EUR in s katerim mu je terjatev v višini 10.916.552,69 EUR priznana – pogojna, zavrglo (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

K pritožbi upnika banke B., d.d. 20. Pritožba je delno nedovoljena, delno ni utemeljena, delno pa je utemeljena.

21. V delu, v katerem upnik izpodbija odločitev sodišča prve stopnje, s katerim je za verjetno izkazano terjatev upoštevalo terjatev v višini 3.520.181,69 EUR in 716.672,91 EUR, upnik nima pravnega interesa za pritožbo, saj s pritožbo zase ne more doseči ugodnejše rešitve od izpodbijane. Zato je v tem delu višje sodišče njegovo pritožbo zavrglo (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

22. V delu, v katerem nasprotuje odločitvi, da ni verjetna terjatev v višini 132,00 EUR (2x66,00 EUR) pritožba ni utemeljena. Iz razlogov izpodbijanega sklepa (v zvezi s priloženim Seznamom prerekanih terjatev z navedbo razloga verjetnosti) jasno izhaja, da prerekana terjatev v tem delu ni verjetna, ker je bila terjatev v tem znesku plačana 20. 1. 2014, zato ne drži pritožbeni očitek o nepreizkusljivosti sklepa. Medtem pa je navedeni očitek utemeljen glede odločitve sodišča prve stopnje, da ni verjetna terjatev v višini 2.155.000,00 EUR, ker prijava terjatve v tem delu nima opisa dejstev. Upnik namreč opozarja, da posamične terjatve v višini 2.155.000,00 EUR ni prijavil, navedeno pa tudi izhaja iz opredelitve prijavljenih terjatev upnikov iz seznama prijavljenih terjatev, v katerem mora biti navedena vsaka posamezna prijavljena terjatev. Zato je pritožbi višje sodišče ugodilo v izpodbijanem delu glede odločitve, da terjatev upnika ni verjetna zavarovana v znesku 2.155.000,00 EUR, izpodbijani del sklepa razveljavilo in v tem delu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

K pritožbi upnika M. J. 23. Pritožba ni dovoljena.

24. Pritožnik zatrjuje, da ima na podlagi predhodno potrjene prisilne poravnave zoper dolžnika terjatev, ki jo je dolžnik dolžan izplačati kot prednostno terjatev. Zato predlaga, da se navedeno dejstvo upošteva tudi v izpodbijanem sklepu o preizkusu terjatev. Glede na upnikove trditve o že priznanih prednostnih terjatvah, na katere prisilna poravnava ne vpliva in upoštevaje, da se v postopku ponovne prisilne poravnave upravitelju ni treba izjavljati o terjatvah, na katere prisilna poravnava ne vpliva (primerjaj tudi sklep VSL Cst 75/2014 z dne 27. februarja 2014), upnik po oceni pritožbenega sodišča ni izkazal pravnega interesa za pritožbo zoper sklep, saj ne bi uspel doseči zase ugodnejšega položaja kot ga zatrjuje, da ga že ima na podlagi pravnomočnega sklepa o potrjeni prisilni poravnavi. Zato jo je višje sodišče kot nedovoljeno zavrglo (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

K pritožbi dolžnika

25. Pritožba ni utemeljena.

26. Terjatve pod zaporedno številko 742 upnika I., d.o.o., 1781 upnika banke U., d.o.o., in 1782 upnika banke C., d.o.o., sta prerekala upraviteljica in dolžnik. Upraviteljica je terjatev upnika I. prerekala v delu, ki se nanaša na izračun obresti in ker ni upoštevan 6. odstavek 212. člena ZFPPIPP (40% odpis terjatve iz potrjene prisilne poravnave). Dolžnik pa je pogojno terjatev prerekal, ker dolžnik ni upošteval vrednosti nepremičnine, ni predložil višine obračuna terjatve in ni izpolnjen pogoj, saj je vložena tožba na ničnost pogodbe o leasingu nepremičnin. Sodišče prve stopnje je odločitev o verjetnosti prerekanega dela terjatve obrazložilo najprej splošno, da je upoštevalo pravila iz 68. člena ZFPPIPP, vključno z zakonskimi domnevami iz 3. in 4. odstavka 68. člena ZFPPIPP, glede konkretne terjatve pa še z ugotovitvijo, da prijava nima pomanjkljivosti in ob upoštevanju, da pogojna terjatev še ni bila niti delno poplačana (4. odstavek 218. člena ZFPPIPP). Po oceni pritožbenega sodišča je sklicevanje na določbo 4. odstavka 218. člena ZFPPIPP sodišču prve stopnje zadoščalo za presojo verjetnosti pogojne terjatve in je dolžnik ni uspel ovreči. Vprašanje, ki je za dolžnika sporno, je vprašanje pravilne razlage določbe 4. odstavka 218. člena v zvezi s 6. odstavkom 218. člena ZFPPIPP. Pritožbeno stališče, da upnik skladno z določbo člena 214.1 ZFPPIPP v nobenem sodnem postopku ne more uveljaviti plačila nad deležem, določenim v potrjeni prisilni poravnavi, ni prepričljivo, saj je določba 4. odstavka 218. člena ZFPPIPP jasna. Če terjatev, na katero učinkuje potrjena prisilna poravnava, ni bila niti delno plačana, lahko upnik v stečajnem postopku (ki je prav tako sodni postopek) uveljavlja celoten znesek svoje terjatve, torej ne glede na določbo 1. odstavka 214. člena ZFPPIPP, po kateri s pravnomočnostjo sklepa o potrditvi prisilne poravnave preneha upnikova pravica uveljavljati plačilo v sodnem ali drugem postopku, ki ga vodi pristojni državni organ. Zato s sklicevanjem na določbo 1. odstavka 214. člena ZFPPIPP pritožnik ni uspel prepričati višjega sodišča. Tudi argumentacija, da je bila pred novelo ZFPPIPP – F neizpolnitev vseh obveznosti iz prejšnje prisilne poravnave ovira za vodenje novega postopka prisilne poravnave, zaradi česar naj bi bila določba 6. odstavka 218. člena ZFPPIPP „votla“, po oceni pritožbenega sodišča ne drži v celoti. V primeru terjatve pod odložnim pogojem, nanjo prisilna poravnava sicer učinkuje (6. odstavek 212. člena ZFPPIPP), ne bi bila pa ovira za vodenje novega postopka prisilne poravnave okoliščina, da se do takrat še ni uresničil odložni pogoj. Zato s pritožbo zoper presojo odločitve o verjetnosti prerekanega dela pogojne terjatve na podlagi določbe 6. odstavka 218. člena ZFPPIPP, pritožnik po oceni pritožbenega sodišča ni uspel uveljaviti pritožbenega razloge zmotne uporabe 218. člena ZFPPIPP.

27. Pogojno terjatev upnikov bank U. in C. je upraviteljica prerekala, ker dokazom v tujem jeziku delno niso priloženi prevodi v slovenski jezik; dolžnik pa zato, ker upnika nista predložila dokazil, nista upoštevala vrednosti nepremičnin, nista predložila višine terjatve in ker ni izpolnjen pogoj za nastanek upnikovih terjatev. Sodišče prve stopnje je odločitev o verjetnosti prerekanih terjatev obrazložilo najprej splošno, da je upoštevalo pravila iz 68. člena ZFPPIPP, vključno z zakonskimi domnevami iz 3. in 4. odstavka 68. člena ZFPPIPP, konkretno pa tako, da je za obe prerekani pogojni terjatvi navedlo, da prijavi nimata pomanjkljivosti, saj so jima priloženi overjeni prevodi abstraktnih bančnih garancij. Sodišče prve stopnje je torej presojalo tako ugovor dolžnika, da prijavi niso priložena dokazila kot tudi ugovor upraviteljice, da nekaterim listinam niso priloženi prevodi in ob odločanju ugotovilo, da so k prijavi priloženi overjeni prevodi abstraktnih bančnih garancij. Pritožnik navaja, da v trenutku, ko je sodišče presojalo verjetnost pogojnih terjatev pod zaporedno številko 1781 in 1782, tem niso bili priloženi prevodi v slovenskem jeziku, pač pa naj bi bili prevodi očitno vloženi v spis kasneje. Pritožbeno sodišče iz podatkov spisa ugotavlja, da navedena pritožbena trditev ne drži. Dolžnik je imel možnost, da iz podatkov spisa natančno ugotovi, kdaj sta upnika k prijavi priložila bančne garancije in kdaj prevode. Kljub temu v pritožbi ni navedel, kdaj naj bi bili prevodi vloženi v spis. S trditvami, da „očitno kasneje“ pa ni zadostil trditvenemu bremenu, s katerim bi lahko s pritožbo uspešno izpodbijal dejstva, ki jih je v izpodbijanem sklepu ugotovilo sodišče prve stopnje. Ker pritožnik ni uspel izpodbiti dejstev, na podlagi katerih je sodišče prve stopnje presodilo, da prijavi nimata v spornem delu pomanjkljivosti iz 4. odstavka 60. člena ZFPPIPP, neutemeljeno uveljavlja tudi kršitev določbe 3. odstavka 68. člena ZFPPIPP. Po tej bi bilo namreč sodišče dolžno odločiti, da terjatev ni verjetna, le če bi pritožnik uspel ovreči zaključek sodišča prve stopnje, da ima prijava pomanjkljivosti iz četrtega odstavka 60. člena ZFPPIPP.

28. S tem se izkaže, da dolžnikova pritožba ni utemeljena. Ker višje sodišče ni ugotovilo nobenih drugih kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 221. člena ZFPPIPP), jo je zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP).