Jedro

Oškodovanec se nima pravice pritožiti zoper sodbo sodišča prve stopnje, če je bil na glavni obravnavi javni tožilec, razen zaradi odločbe o stroških kazenskega postopka. Zato je bila pritožba že po sodišču prve stopnje pravilno kot nedovoljena zavržena.

Izrek

Pritožba oškodovanca se kot neutemeljena zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je bila pritožba oškodovanca C.M. zoper sodbo sodišča prve stopnje kot nedovoljena zavržena.

Zoper tak sklep se je oškodovanec pravočasno pritožil zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in kršitve kazenskega zakona s predlogom, da se izpodbijani sklep in sodba razveljavita in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožba ni utemeljena.

Pravilno sodišče prve stopnje ugotavlja, kdo ima po I. odst. 360. čl. ZKP pravico do pritožbe. Pravilno in vsakomur razumljivo sodišče prve stopnje tudi razlaga vsebino IV. odst. 360. čl. ZKP po kateri ima oškodovanec pravico izpodbijati sodbo sodišča le glede odločbe o stroških kazenskega postopka. Če pa je javni tožilec prevzel pregon od oškodovanca kot tožilca, se sme oškodovanec pritožiti iz vseh razlogov iz katerih se sme izpodbijati sodbo (363. čl. ZKP). V tem slučaju pa javni tožilec od oškodovanca pregona ni prevzel. Sodišče prve stopnje je zato pravilno ugotovilo, da oškodovančeva pritožba ni dovoljena in jo je pravilno tudi zavrglo, kar temelji na določilih II. odst. 368. čl. ZKP.

Sodišče prve stopnje s tako odločitvijo ni bistveno kršilo določb kazenskega postopka, ne kršilo kazenskega zakona in tudi ne zmotno ali nepopolno ugotovilo dejanskega stanja.

Sodišče druge stopnje je zato pritožbo oškodovanca kot neutemeljeno zavrnilo.

Ker v postopku pred sodiščem druge stopnje niso nastali stroški, ki bi obremenjevali proračun, je odpadel izrek o stroških pritožbenega postopka.