Jedro

Tudi po pristopu k že začeti izvršbi ostane upnik samostojna stranka, v dispoziciji vsakega posameznega upnika je, ali bo odlog predlagal ali ne.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in izpodbijani sklep tako s p r e m e n i , da glasi: Izvršba upnikov J.J. in B.J., zoper dolžnika V.M., zaradi izterjave 10.829,91 EUR s pp (In 1) in pristopnega upnika J.G., zoper dolžnika V.M., zaradi izterjave 1.066,82 EUR s pp (In 2), se odloži do dne 30.3.2008. Dolžnik je dolžan povrniti upniku A.J. 393,27 EUR pritožbenih stroškov, v 15 dneh od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

V predmetni izvršilni zadevi je prvostopenjsko sodišče na predlog upnikov za odlog izvršbe J.J. in B.J. ter J.G. potem, ko se dolžnik v danem roku o teh predlogih ni izjavil, na podlagi 3. odst. 74. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) izdalo sklep, da se predmetna izvršba v izvršilni zadevi upnikov J.J. in B.J. ter v pristopni zadevi J.G. in v pristopni zadevi upnika A.J., vse zoper dolžnika V.M. zaradi izterjave denarnih terjatev upnikov, odloži do dne 30.3.2008. Zoper sklep se je upnik A.J. pritožil. Uveljavlja vse pritožbene razloge s predlogom, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, sklep razveljavi, zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču ter priglaša pritožbene stroške.

Sklep je nezakonit. Predloga niso podali vsi upniki. Pred izdajo izpodbijanega sklepa je bila na predlog pritožnika kot upnika 26.1.2006 dovoljena izvršba na dolžnikove nepremičnine (sklep opr. št. In 3). Sodišče je sicer nepremičninsko izvršbo izločilo iz spisa in osnovalo nov izvršilni spis z opr. št. In 4, hkrati pa sklenilo, da ta zadeva pristopi k vodilni zadevi pod opr. št. In 5. Upnik je torej pridobil status upnika s sklepom o pristopu k tej zadevi. Ker sam ni predlagal odloga, je sklep nezakonit. Upniku tudi ni bil vročen predlog drugih upnikov, da bi se o tem izrekel. S takim nezakonitim postopanjem mu je bila odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem. Sicer pa sodišče v razlogih ne pojasni, zakaj šteje, da bi moral biti sklep pravnomočen. Tudi zaradi izostanka razlogov so kršene postopkovne določbe. Sicer pa sodišče vežejo odločbe, ko so razglašene. Ali je sklep o pristopu pravnomočen ali ne, ni odločilno. Že z izdajo sklepa o pristopu je četrti upnik, to je pritožnik pridobil status upnika v tem izvršilnem postopku.

Pritožba je utemeljena v spodaj navedenem obsegu: Ne drži sicer, da je sodišče z nezakonitim postopanjem onemogočilo učinkovito udeležbo upnika v postopku (bistvena postopkovna kršitev iz 8. tč. 2. odst. 339. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP, ki se v postopku izvršbe smiselno uporablja - 15. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ). Da bi sodišče moralo predlog enega upnika za odlog poslati drugim upnikom v odgovor, zakon namreč ne zahteva. Tudi ne drži, da sklep nima razlogov, razlogi so in so jasni. Sodišče je navedlo, da pridobi upnik v pristopni zadevi status upnika v vodilni zadevi po pravnomočnosti sklepa o pristopu.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je kljub tem razlogom sodišče prve stopnje izvršbo odložilo glede vseh upnikov, tudi pritožnika, čeprav sklep o pristopu še ni pravnomočen z razlogi, da je to trenutek, ko upnik pridobi status upnika v vodilni zadevi. S takimi razlogi bi seveda izvršbo (njeno opravo) lahko odložilo le glede prvih treh upnikov, ki so tudi predlagali odlog. Nikakor pa ni moglo in smelo odložiti izvršbe tudi glede upnika A.J. Ta predloga za odlog ni podal in že zato izvršbe glede tega upnika ni mogoče odložiti v smislu 72. čl. ZIZ. Pritožnik navaja, da izpodbija sklep v celoti, a v preostalem obsegu (glede prvih treh upnikov) ne more uspeti, tudi po pristopu k že začeti izvršbi ostane upnik samostojna stranka, v dispoziciji vsakega posameznega upnika je, ali bo odlog predlagal ali ne. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi delno ugodilo in sklep tako spremenilo, da se izvršba odloži le glede prvih treh upnikov (3. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ) ter bo sodišče prve stopnje moralo izvršbo nadaljevati glede četrtega upnika (iz podatkov spisa izhaja, da je sklep o pristopu že pravnomočen).

Dolžnik je upniku A.J., ki je s pritožbo v pretežni meri uspel, dolžan povrniti pritožbene stroške, v 15. dneh, z obrestmi za primer zamude. Ti stroški, do katerih je upravičen glede na Odvetniško tarifo (za poročilo stranki ni, saj je to opravilo že zajeto v nagradi za sestavo pritožbe) in so izkazani obsegajo stroške sestave pritožbe (700 odvetniških točk po 0,459 EUR), 2% materialnih stroškov ter 20 %-ni DDV na odvetniško storitev, skupaj 393,27 EUR.