Jedro

V prejšnjem, pravnomočno končanem upravnem postopku gre za zavrnilno odločitev na pravnem temelju, ki ni identičen z obravnavanim v tem sodno socialnem sporu. Sicer pa pritožnica tega zaključka sodišča, ki je za pritožbeno rešitev zadeve edino pravno relevanten, sploh ni prereka. Gre za uveljavljanje pravice do vdovske pokojnine po 3. alineji 1. odstavka 54. člena ZPIZ-2, po kateri ima ob pogojih iz 53. člena ZPIZ-2 pravico do vdovske pokojnine tudi oseba, ki je zadnja tri leta pred smrtjo zavarovanca ali uživalca pravic živela z njim v življenjski skupnosti, ki je po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo, ali je v takšni skupnosti živela z umrlim zadnje leto pred smrtjo in z njim kadarkoli imela skupnega otroka. Torej na temelju izvenzakonske skupnosti. Ker na navedeni pravni podlagi tožena stranka še sploh ni odločala, bo to v skladu z usmeritvijo iz prvostopenjske sodbe, storila v ponovljenem upravnem odločanju.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbo št. ... z dne 24. 1. 2018 in sklep št. ... z dne 4. 9. 2017 ter zadevo vrnilo toženi stranki v nov upravni postopek. Presodilo je, da izpodbijana posamična upravna akta o zavrženju zahteve za priznanje pravice do vdovske pokojnine, nista pravilna niti zakonita.

2. Sodbo izpodbija tožnica smiselno zaradi nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja. Predloga proučitev zadeve in prosi za razumno rešitev.

Navaja, da je z možem živela od leta 1975 v skupnem gospodinjstvu do njegove smrti 6. 1. 2017. Sama je pri 17. letih starosti zbolela na želodcu in hrbtenici, tako da ni mogla delati in je bila odvisna od moža, ki jo je preživljal. Ko na koncu zaradi bolezni ni mogel delati, se jima je sesul svet, saj nista imela denarja za preživetje. Odločila sta se za ločitev zaradi pridobitve višje socialne pomoči, da lahko plačata vsaj položnice. Mož je imel dvakrat srčni infarkt, možgansko kap ter sladkorno bolezen, zaradi česar je zgubil del noge. Ni mogel več normalno hoditi in bil je prešibak. Poleg zdravstvene oskrbe patronažnih sester mu je pomagala tudi sama, saj je večino časa preležal. Ko sta šla v A. na banko plačat položnice za kredit, je zaradi infarkta umrl. Ne strinja se z mnenjem komisije z dne 4. 1. 2018, da ni popolnoma nezmožna za delo. Odločbo o nezmožnosti ima od 24. 4. 2002 in od takrat se je zdravstveno stanje še drastično poslabšalo. Ločitev je bila edina rešitev za preživetje, odločitev, da ni upravičena do vdovske pokojnine pa je absurd ter nečloveško razumevanje malega človeka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v mejah pritožbenih razlogov in v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku1 (ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijana sodba izdana ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem in procesnem pravu. V postopku ni prišlo do procesnih kršitev iz 2. odstavka 339. člena ZPP, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti.

5. Čeprav gre za izpodbijanje ugoditvene sodbe, pritožbe ni dopustno zavreči, saj ni mogoče šteti, da ne bi bilo pravnega interesa tožnice za uveljavljanje rednega pravnega sredstva. Pritožba je dopustna že zato, ker ni meritorno razsojeno o sporni pravici do vdovske pokojnine, temveč sta s kasatorno sodbo odpravljena upravna akta in zadeva na podlagi 82. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih2 (ZDSS-1) vrnjena v novo upravno odločanje. Vendar pa sodba v tej smeri sploh ni izpodbijana. V tem pritožbenem postopku je zato potrebo prizkusiti pravilnost relevantnih razlogov izpodbijane sodbe ter se pri tem v celoti pridružiti zaključku prvostopenjskega sodišča, da v obravnavanem predsodnem postopku ni bilo pogojev iz 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku3 (ZUP) za zavrženje ponovne zahteve za priznanje pravice do vdovske pokojnine, temveč bi bilo o njej potrebno odločati po vsebini.

Po 4. točki 1. odstavka 129. člena ZUP-a je sicer že v okviru predhodnega formalnega preizkusa potrebno zahtevo s sklepom zavreči, če je bila v zadevi izdana zavrnilna odločba, pa se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenila. Takšno dejansko in pravno stanje pa v predmetni zadevi ni podano, kot je pravilno utemeljeno v izpodbijani sodbi.

6. Iz dejanskih ugotovitev prvostopenjskega sodišča določno izhaja, da je tožnica prvič zahtevo za priznanje pravice do vdovske pokojnine po dne 6. 1. 2017 umrlem B.B., vložila 23. 1. 2017, in da je o njej že pravnomočno odločeno. Zahteva je bila zavrnjena z odločbo z dne 1. 3. 2017 zaradi neizpolnjenih pogojev iz 2. alineje 1. odstavka 54. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju4 (ZPIZ-2), saj po sporazumni razvezi zakonske zveze dne 2. 2. 2016, tožnica ni imela zagotovljene preživnine.

V prejšnjem, pravnomočno končanem upravnem postopku gre za zavrnilno odločitev na pravnem temelju, ki ni identičen z obravnavanim v tem sodno socialnem sporu. Sicer pa pritožnica tega zaključka sodišča, ki je za pritožbeno rešitev zadeve edino pravno relevanten, sploh ni prereka. Gre za uveljavljanje pravice do vdovske pokojnine po 3. alineji 1. odstavka 54. člena ZPIZ-2, po kateri ima ob pogojih iz 53. člena ZPIZ-2 pravico do vdovske pokojnine tudi oseba, ki je zadnja tri leta pred smrtjo zavarovanca ali uživalca pravic živela z njim v življenjski skupnosti, ki je po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo, ali je v takšni skupnosti živela z umrlim zadnje leto pred smrtjo in z njim kadarkoli imela skupnega otroka. Torej na temelju izvenzakonske skupnosti. Ker na navedeni pravni podlagi tožena stranka še sploh ni odločala, bo to v skladu z usmeritvijo iz prvostopenjske sodbe, storila v ponovljenem upravnem odločanju.

7. Zaradi predhodno obrazloženega pritožba ne more biti uspešna. Do navedb o razvezi zakonske zveze zaradi težkega socialno-ekonomskega položaja in bolezni, skupnem življenju z bivšim zakonskim partnerjem od 1975 do njegove smrti in drugih, se pritožbeno sodišče zaradi preuranjenosti ne opredeljuje. Pravna relevantnost navedenih okoliščin in drugih vprašanj bo predmet ocene v novem upravnem postopku, saj se o njih tožena stranka doslej še ni izrekla.

8. Pritožbo tožnice je na podlagi 353. člena ZPP potrebno kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje.

1 Ur. l. RS, št. 73/2007, 45/2008 in 10/2017. 2 Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami. 3 Ur. l. RS, št. 80/1999 s spremembami. 4 Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami.