Jedro

Izvršba na podlagi bianco menice je dovoljena, ker je z izpolnitvijo manjkajočih sestavin v skladu s pooblastilom postala verodostojna listina v smislu Zakona o izvršilnem postopku.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Tožeča stranka je kot upnica predlagala izvršbo na podlagi menice tožene stranke kot dolžnika. Sodišče je predlagano izvršbo dovolilo. Tožena stranka je proti sklepu o izvršbi vložila ugovor in sodišče je v izvršilnem postopku razveljavilo sklep o izvršbi ter odločilo, da se postopek nadaljuje pred pravdnim sodiščem kot pri ugovoru zoper plačilni nalog.

Sodišče prve stopnje je nato v pravdnem postopku razsodilo, da sklep o izvršbi ostane v celoti v veljavi. Proti odločitvi sodišča prve stopnje se je pritožila tožena stranka. Sodišče druge stopnje je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča druge stopnje.

Proti sodbi sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. V reviziji navaja, da je sodišče druge stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 13. točke drugega odstavka 354. člena Zakona o pravdnem postopku, ker ima sodba sodišča druge stopnje pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, saj izrek nasprotuje razlogom sodbe, ki so v odločilnih dejstvih nejasni in med seboj v nasprotju. Po mnenju tožene stranke je sodišče druge stopnje bistveno kršilo določbe Zakona o pravdnem postopku, ker je v obrazložitvi zavzelo dve nasprotujoči si stališči: da "bianco" menica postane veljavna menica z obstojem veljavne menične izjave in da je menična izjava veljavna, čeprav njen tekst ne odkazuje na podpisnika izjave. Tožena stranka pa tudi meni, da je sodišče druge stopnje napačno uporabilo materialno pravo, ko je ocenilo, da gre za menico v smislu Zakona o menici. Prav tako je po mnenju tožene stranke, sodišče napačno ocenilo menično izjavo. Tožena stranka zato predlaga, naj vrhovno sodišče reviziji ugodi in sodbo sodišča druge stopnje razveljavi ter tožbeni zahtevek stroškovno zavrne, podrejeno pa, naj zadevo vrne sodišču druge ali prve stopnje v novo sojenje.

Sodišče prve stopnje je revizijo na podlagi 390. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP/77, Ur.l. SFRJ, št.4/77 do Ur.l. RS, št. 55/92 v zvezi s prvim odstavkom 498. člena Zakona o pravdnem postopku, Ur.l. RS, št. 26/99) poslalo tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o reviziji ni izjavilo.

Revizija ni utemeljena.

Revizijsko sodišče je po uradni dolžnosti, na podlagi 386. člena ZPP/77 najprej preverilo, ali ni morda podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 354. člena ZPP/77 in ugotovilo, da kršitve ni bilo.

Revizijsko sodišče tudi ocenjuje, da sodišče druge stopnje ni zagrešilo očitane kršitve določb pravdnega postopka iz 13. točke drugega odstavka 354. člena ZPP/77. Sodišče druge stopnje je v obrazložitvi svoje odločitve najprej pojasnilo, da je za bianco menico značilno, da ob izdaji po volji izdajatelja razen podpisa akceptanta na menični golici nima vseh ali nekaterih bistvenih sestavin. Pojasnilo pa je tudi, da lahko upnik izpolni bianco menico le na podlagi dolžnikovega pooblastila. Zato je sodišče druge stopnje presojalo, ali je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je odločilo, da predstavlja listina, ki jo je kot dokaz predložila tožeča stranka, pooblastilo tožene stranke za izpolnitev bianco menice. Z napačno odločitvijo o pravni naravi listine pa sodišče ni moglo bistveno kršiti določb pravdnega postopka, temveč je lahko le zmotno uporabilo materialno pravo.

Sodišči prve in druge stopnje sta presodili, da je bila menica, na podlagi katere je tožeča stranka predlagala izvršbo, ob izdaji bianco menica, ki pa je z izpolnitvijo manjkajočih sestavin postala verodostojna listina v smislu Zakona o izvršilnem postopku (drugi odstavek 21. člena Zakona o izvršilnem postopku, v nadaljevanju ZIP).

Bianco menica je menica, ki ob izdaji po volji izdajatelja običajno razen podpisa akceptanta na menični golici nima vseh ali nekaterih bistvenih sestavin. Upnik in dolžnik se sporazumeta, da bo upnik sam izpolnil listino o dolgu v svojo korist. Dolžnik prenese pravico do izpolnitve meničnega blanketa na upnika s pooblastilom, da ga na podlagi blanketa lahko menično zadolži. Menica in pooblastilo tožene stranke predstavljata sporazum med strankama, torej pogodbeno materialno pravo.

Zakon o menici (Ur.l.SFRJ, št. 104/1946 - Ur.l. RS, št. 82/1994, v nadaljevanju ZM) posebej ne ureja bianco menice. O bianco menici govori posredno drugi odstavek 16. člena ZM, ki dopušča, da menica ob izdaji nima vseh sestavin in jih lahko upnik vpiše v blanket na podlagi sporazuma oziroma na podlagi pooblastila za izpolnitev.

Izdaja bianco menice ni v nasprotju z zakonom. Sodišči prve in druge stopnje sta pravilno uporabili določbe ZM, ko sta odločili, da menična golica s podpisom tožene stranke predstavlja bianco menico.

Sodišči prve in druge stopnje sta tudi pravilno uporabili pogodbeno materialno pravo, ko sta odločili, da predstavlja listina, ki nosi naslov "Menična izjava", pooblastilo tožene stranke za izpolnitev bianco menice. Res je v glavi menične izjave navedena družba z omejeno odgovornostjo Č. m. in ne tožena stranka. Vendar v prvem odstavku menične izjave piše, "za zavarovanje svojih obveznosti do posojilodajalca iz naslova posojilne pogodbe 009/79 z dne 18.3.1997, ki smo jo kot posojilojemalec sklenili s podjetjem I. d.d., L. in poroki, izročamo posojilodajalcu dve podpisani bianco menici".

Sodišči sta ugotovili, da je bianco menico podpisala tožena stranka, ki je kot drugi porok s tožečo stranko sklenila tudi posojilno pogodbo. Zato je pravilna presoja sodišč prve in druge stopnje, da predstavlja listina, ne glede na to, da je v uvodu naveden le posojilojemalec, veljavno pooblastilo drugega poroka tožeči stranki, da "v primeru, ko posojilojemalec in oba poroka, ne bi izpolnili svoje obveznosti iz pogodbe, lahko izpolni vse sestavne dele bianco menice, ki niso izpolnjeni, brez vnaprejšnjega obvestila in s poljubno dospelostjo, in sicer do višine zapadlih in neporavnanih obveznosti ter, da tako menico brez protesta uporabi za izterjavo zapadlih in neporavnanih obveznosti iz posojilne pogodbe". Tako je tudi materialnopravno pravilna odločitev sodišč prve in druge stopnje, da je dovoljena izvršba na podlagi bianco menice, ker je z izpolnitvijo manjkajočih sestavin v skladu s pooblastilom postala verodostojna listina v smislu Zakona o izvršilnem postopku.

Revizijsko sodišče je ugotovilo, da razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena in razlogi, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti niso podani in je na podlagi 393. člena ZPP/77 revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.