Jedro

Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja pravilnosti zavrnitve tožničine pritožbe v delu, ki se nanaša na manjkajoči del izreka prvostopenjske sodbe o nasprotni tožbi.

Izrek

Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja pravilnosti zavrnitve tožničine pritožbe v delu, ki se nanaša na manjkajoči del izreka prvostopenjske sodbe o nasprotni tožbi.

Obrazložitev

1. Predmet te pravde med razvezanima zakoncema je višina njunih (so)lastninskih deležev na treh stanovanjih. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice za ugotovitev, da toženec ni solastnik do ½ stanovanja št. 1, temveč je izključna lastnica tega stanovanja tožnica, toženec pa ji je dolžan izdati zemljiškoknjižno dovolilo, kot tudi del nasprotnega tožbenega zahtevka za ugotovitev, da je toženec solastnik omenjenega stanovanja do ¼ in za izdajo zemljiškoknjižnega dovolila, zavrglo pa je nasprotno tožbo v delu za ugotovitev toženčeve solastninske pravice do ½ na istem stanovanju (točke I., II. in III. izreka). Ugotovilo je, da je toženec solastnik do 3/5 stanovanj št. 3 in 2 (točka IV. izreka), tožnici pa je naložilo plačilo 5.131,43 EUR toženčevih pravdnih stroškov (točka V. izreka). Pojasnilo je, da je bilo stanovanje št. 1 kupljeno s finančnimi sredstvi tožničine matere in podarjeno obema pravdnima strankama, preostali stanovanji pa pomenita njuno skupno premoženje, na katerem ima tožnica 2/5, toženec pa 3/5 delež.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu pod točko I., IV. in V. potrdilo ter odločilo, da tožnica sama trpi svoje pritožbene stroške.

3. Zoper sodbo pritožbenega sodišča tožnica vlaga predlog za dopustitev revizije zaradi odstopa od sodne prakse višjih sodišč in revizijskega sodišča. Drugostopenjsko sodišče zmotno ni sledilo pritožbenim navedbam, da je prvostopenjsko sodišče ugotavljalo različne deleže na nepremičninah, čeprav te pomenijo skupno premoženje pravdnih strank, ki je praviloma nedeljiv pojem (poročilo VSS št. 2/79 in sodba Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1910/1999 z dne 4. 11. 1999). Ker se do teh navedb ni niti opredelilo, je zagrešilo tudi bistveno kršitev določb pravdnega postopka (14. točka drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP; sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 685/2007 z dne 30. 9. 2010). Pritožbeno navedbo o pomanjkljivosti izreka prvostopenjske sodbe (ker ne vsebuje celotnega zavrnilnega dela glede nasprotne tožbe) je zavrnilo, ker naj bi se sodbo glede na njene razloge kljub temu dalo preizkusiti. Nadaljnjo pritožbeno navedbo, da je glede na odsotnost vzpostavitve in vknjižbe etažne lastnine predmet tožbenega zahtevka lahko le ugotovitev, da v skupno premoženje spada premoženjska pravica do bodoče vknjižbe lastninske pravice na podlagi prodajnih pogodb, je pritožbeno sodišče zmotno zavrnilo s sklicevanjem na začeti postopek vzpostavitve etažne lastnine. Presoja sklepčnosti zahtevkov kljub temu, da etažna lastnina še ni vzpostavljena, je v nasprotju s sodno prakso. Predmet tožbenih zahtevkov v takšnem primeru ne more biti posamezno stanovanje in njegov lastninski status, temveč le premoženjska pravica do vknjižbe lastninske pravice (sodba Višjega sodišča v Mariboru I Cp 15/2011 z dne 10. 5. 2011). Navedbo, da tožnica kot pogodbena lastnica ni potrebovala soglasja svojega zakonca za vlaganja v nepremičnino po razpadu njune skupnosti, je sodišče druge stopnje zmotno opredelilo kot pritožbeno novoto, saj ni šlo za nova dejstva in dokaze, temveč za materialnopravno stališče. Zgolj vlaganje enega zakonca brez soglasja drugega zakonca v skupno nepremičnino po prenehanju njune skupnosti na višino deležev načeloma ne vpliva (sklep Višjega sodišča v Kopru I Cp 869/2004 z dne 6. 12. 2005), kar pa ne velja za premoženje, ki je v lasti enega od zakoncev in je šele po razpadu njune zveze predmet ugotovitvenega (v konkretnem primeru nasprotnega) tožbenega zahtevka. Dopustitev revizije predlaga glede pravnih vprašanj: (1) ali je brez obrazložitve upravičenih razlogov mogoče ugotoviti različne solastninske deleže na skupnem premoženju; (2) ali je dopustno ugotavljati lastninski status v primeru neobstoja vknjižene etažne lastnine ali gre zgolj za premoženjsko pravico do bodoče vknjižbe lastninske pravice; (3) ali opustitev bistvenih razlogov za obrazložitev pritožbenih navedb v izpodbijani sodbi pomeni absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP); (4) ali mora pogodbeni izključni lastnik nepremičnine od drugega zakonca pridobiti soglasje za vlaganja v nepremičnino po razpadu zakonske zveze in (5) ali je mogoče zavrnilni del izreka sodbe nadomestiti z njeno obrazložitvijo.

4. Predlog je delno utemeljen.

5. Revizijsko sodišče je ocenilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367a. člena ZPP v obravnavanem primeru podani glede pravnega vprašanja, oblikovanega v izreku sklepa (tretji odstavek 367c. člena ZPP).