Jedro

Skrbnik M. J. v postopku pred sodiščem prve stopnje ni sodeloval, vložil ni niti ene pisne voge, na narok dne 5.2.2004, na katerega je bil pravilno vabljen, pa brez opravičila ni prišel. Ker je nasprotni udeleženc svoj predlog, da namesto prodaje pripade garosnjera v celoti njemu, predlagateljico pa izplača, in dejstva, ki se na ta predlog nanašajo, zatrjeval šele v pritožbi, je bilo treba takšne pritožbene navedbe zavrniti kot prepozne. Tudi v nepravdnem postopku velja določba 1. odstavka 337. člena ZPP.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Predlagateljica sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se delitev skupnega premoženja, to je garsonjere št. 905 v IX.

nadstropju v skupni izmeri 29,52 m2, ki je posamezni del stanovanjske stavbe B. 6, v L. z deležem strank za vsakega do ene polovice, opravi s prodajo nepremičnine in razdelitvijo kupnine med udeleženca tega postopka, za vsakega do 1/2 kupnine.

Zoper navedeni sklep se je nasprotni udeleženec pritožil. V pritožbi navaja, da je prvostopenjsko sodišče svojo odločitev o delitvi skupne stvari z njeno prodajo in delitvijo kupnine oprlo na stališče, da nasprotna stranka ni izkazala pripravljenosti po izplačilu predlagajoče stranke in da naj nasprotna stranka ne bi razpolagala s sredstvi, ki bi ji omogočala izplačilo. Navaja, da se strinja z ugotovitvijo prvostopenjskega sodišča o tem, da fizična delitev garsonjere ni možna. Vendar pa pravi, da so pogoji za to, da se delitev opravi tako, da skupna stvar pripade nasprotni stranki, ki bo predlagajočo stranko izplačala v višini sorazmernega dela prodajne cene, ki naj jo določi sodišče. Zato predlaga, da sodišče v ponovljenem postopku odloči, da skupna stvar pripade njej, ki bo izplačala predlagajočo stranko.

Predlagateljica v odgovoru na pritožbo pravi, da je izpodbijani sklep pravilen in zakonit, da je sodišče prve stopnje pravilno oprlo svojo odločitev na stališče, da nasprotna stranka ni izkazala pripravljenosti po izplačilu solastniškega deleža v denarju in da nasprotni udeleženec s takimi sredstvi niti ne razpolaga. Nasprotni udeleženec je po njenem mnenju le zavlačeval postopek, na njene predloge za izvensodno rešitev spora pa ni odreagiral. Ker ta postopek teče že tretje leto, bi lahko nasprotni udeleženec svoj interes, vkolikor obstaja, že uveljavil. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo zavrne kot neutemeljeno ter nasprotnemu udeležencu naloži plačilo pritožbenih stroškov z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe do plačila.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da nasprotni udeleženec tekom postopka pred sodiščem prve stopnje ne samo, da ni pokazal pripravljenosti, da bi izplačal predlagateljico, tako da bi predmetna garsonjera pripadla njemu, ampak tega niti ni predlagal. Po 5. odst. 70. člena SPZ (Stvarnopravni zakonik, Uradni list RS, št. 87/2002) lahko sodišče na predlog solastnika odloči, da namesto prodaje pripade stvar v celoti njemu, če izplača druge solastnike, tako da jim plača sorazmerni del prodajne cene, ki jo določi sodišče. Takšnega predloga zastopnik nasprotnega udeleženca tekom postopka na prvi stopnji ni podal. Ker je bila nasprotnemu udeležencu s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. N 66/2001 z dne 4.4.2002 delno odvzeta poslovna sposobnost, mu je je bil z odločbo Centra za socialno delo št. 583-57/00-05 z dne 8.9.2003 postavljen skrbnik M. J.. Skrbnik M. J. v postopku pred sodiščem prve stopnje ni sodeloval, vložil ni niti ene pisne voge, na narok dne 5.2.2004, na katerega je bil pravilno vabljen, pa brez opravičila ni prišel. O neopravičenosti razlogov za njegovo odsotnost s tega naroka je prvostopenjsko sodišče tudi že odločilo s sklepom opr. št. N 357/2001 z dne 17.1.2005, s katerim njegovemu predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ni ugodilo. Ker je nasprotni udeleženc svoj predlog za to, da namesto prodaje pripade garosnjera v celoti njemu, predlagateljico pa izplača ter tudi dejstva, ki se na ta predlog nanašajo, predvsem o njegovi plačilni sposobnosti, zatrjeval šele v pritožbi, je bilo potrebno takšne pritožbene navedbe zavrniti kot prepozne. Tudi v nepravdnem postopku velja določba 1. odst. 337. člena ZPP (Zakon o pravdnem postopku, Uradno prečiščeno besedilo, Uradni list RS št. 36/2004) v zvezi s

37. členom ZNP (Zakon o nepravdnem postopku, Uradni list SRS, št. 30-1481/1986), ki prepoveduje navajanje novih dejstev in dokazov v pritožbi, razen če stranka izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogla navesti ali predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje, če so izpolnjeni pogoji iz 2. odst. 286. člena ZPP. Nasprotni udeleženec pa v pritožbi niti ne zatrjuje, da novih dejstev iz pritožbe ni mogel zatrjevati že v postopku pred sodiščem prve stopnje. Ker niso podani razlogi, iz katerih nasprotni udeleženec izpodbija prvostopenjski sklep, niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP), je sodišče na podlagi določbe 2. odst. 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje pa potrdilo.

Na podlagi določbe 1. odst. 165. člena ZPP in 155. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP je sodišče odločilo, da predlagateljica, ki je priglasila stroške za sestavo odgovora na pritožbo, sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka, saj ti stroški niso bili potrebni za pritožbeni postopek.