Jedro

Pritožbeno sodišče ne more presojati pravilnosti odločitve, da se celotna nepremičnina dodeli enemu od solastnikov, ne da bi bilo poprej ugotovljeno, ali je fizična delitev stvari, ki je primarna, mogoča ali ne.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se nepremičnina parc. št. 1713/1 k. o. X deli tako, da predlagatelj postane izključni lastnik nepremičnine, nasprotnim udeležencem pa izplača vrednost njihovih solastniških deležev. Odločilo je še, da vsak od udeležencev sam krije svoje stroške postopka.

2. Zoper sklep so se pritožili nasprotni udeleženci iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlagajo, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navajajo, da so na zadnjem naroku 6. 2. 2014 nasprotovali takšnemu predlogu delitve, kot ga je na tem naroku za primarnega označil predlagatelj, to je civilni delitvi, po kateri bi jih predlagatelj izplačal. Predlagali so civilno delitev, po kateri bi sami postali izključni lastniki nepremičnine. Na naroku 3. 4. 2012 so sicer soglašali s parcelacijo na način, da se predlagatelju dodeli južni del parcele, vendar pod pogojem, da predlagatelj izkaže za to potreben interes. Soglasje je bilo pogojno, takrat pa sta nasprotne udeležence zastopala začasna zastopnika, ki z njimi sploh nista bila v stiku. Takšna delitev pa bi bila krajevno neobičajna. Sodišče je odločilo preuranjeno, po smrti drugega udeleženca F. S. pa ni omogočilo dedičem, da bi neposredno sodelovali v postopku. Sodišče prve stopnje ni izvedlo nobenega dokazovanja, na podlagi katerega bi bilo mogoče zaključiti, kateri od udeležencev postopka ima večji pravni interes, da prevzame nepremičnino v izključno last oz. ali je ustreznejša parcelacija, kakor tudi ne o vprašanju, ali je ustreznejša vzdolžna ali prečna parcelacija. Dokaz z zaslišanjem predlagatelja ni bil izveden, ta pa ni bil opozorjen, da ne sme zamolčati pomembnih dejstev. Ker sta imela nasprotna udeleženca laično pooblaščenko, bi jo moralo sodišče pozvati v okviru materialnega procesnega vodstva, da se predlaga zaslišanje nasprotnih udeležencev in prič. Sodišče se je oprlo na neresnična dejstva, ki jih je navedel predlagatelj. Predlagatelj ni ne lastnik, ne posestnik nobene parcele, ki bi mejila na parc. št. 1713/1 k. o. X. Navedel je zgolj, da naj bi v bodočnosti kupil neko zemljišče v bližini. Zemljišče parc. št. 1713/1 je vseskozi obdelano, za kar so poskrbeli nasprotni udeleženci. Parcela se nahaja v okviru preko 15-ha velike kmetije I. G., prečna delitev, kot jo predlaga predlagatelj, pa bi I. G. odrezala od obdelovalnih zemljišč. Ta zemljišče že 20 let nemoteno poseduje, saj ga je pridobil z menjavo zemljišč, tako da je S. odstopil svoje zemljišče. Predlagatelj je predlagal prevzem južnega dela zato, ker je to del, ki v novem prostorskem načrtu spada pod zazidana zemljišča. Sporna je tudi cena nepremičnine, saj podatki GURS-a ne odražajo prave vrednosti, ki bi morala biti v sodnem postopku ugotovljena s cenitvijo, razen v primeru izrecnega soglasja.

3. Predlagatelj v pravočasnem odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in potrditev izpodbijanega sklepa.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Predlagatelj in nasprotni udeleženci so solastniki nepremičnine parc. št. 1713/1, vpisane v vl. št. 806 k. o. X, in sicer predlagatelj do 1/3, S. A. do 10/36, S. F. do 7/36 in L. S. do 7/36. Predlagatelj je v predlogu predlagal, naj se razdružitev opravi tako, da sam po parcelaciji postane lastnik nove parcele v izmeri 1.061 m2, in sicer dela nepremičnine na jugu v celotni širini od spodnje nepremičnine, podrejeno pa predlagal, da naj sodišče oceni vrednost nepremičnine, dodeli nepremičnino v izključno last predlagatelju, sam pa bo nasprotnim udeležencem izplačal vrednost njihovih solastniških deležev. Na zadnjem naroku je predlagatelj kot primarno predlagal delitev solastnine tako, da on postane izključni lastnik, nasprotne udeležence pa izplača v skladu z vrednostjo njihovih solastniških deležev. Nasprotni udeleženci so predlagani delitvi vseskozi nasprotovali in predlagali, da sami postanejo izključni lastniki celotne nepremičnine, pri čemer predlagatelja izplačajo v skladu z njegovim solastniškim deležem.

6. Sodišče je odločilo, da predlagatelj postane izključni lastnik, ker ima za to upravičen interes, pri tem pa je upoštevalo: - da živi na področju, kjer leži predmetna nepremičnina; - da za delitev izkazuje interes, saj želi zaokrožiti svoja zemljišča, edini od solastnikov pa je nepremičnino, ki je kmetijsko zemljišče, pripravljen obdelovati; - da nihče od ostalih solastnikov nepremičnine, ki je kmetijsko zemljišče, v naravi travnik, ne obdeluje in ga ne bo niti v prihodnosti, saj nasprotni udeleženci živijo v K. in se redko vračajo v domovino, kar je nedvomno, saj je sodišče z njim težko prišlo v stik; - da nasprotnim udeležencem zemljišče ne predstavlja nobene uporabne vrednosti; - da je njegov delež nesorazmerno večji od deležev nasprotnih udeležencev.

7. Stvarnopravni zakonik (v nadaljevanju SPZ) v 70. členu kot primarni kriterij za delitev solastnine narekuje fizično delitev stvari (drugi odstavek 70. člena SPZ). Izbira enega izmed načinov delitve, kot jih predvideva 70. člen SPZ, ni stvar proste presoje sodišča, ampak je to dolžno najprej presoditi, ali je fizična delitev mogoča vsaj z izplačilom razlike v vrednosti in brez znatnega zmanjšanja vrednosti stvari. Civilna delitev solastne stvari, to je s prodajo stvari in delitvijo kupnine, pa se po četrtem odstavku 70. člena SPZ opravi šele, če fizična delitev v naravi ni mogoča niti z izplačilom razlike v vrednosti, ali je mogoča le ob znatnem zmanjšanju vrednosti stvari. Namesto prodaje pa lahko sodišče na predlog solastnika odloči, da stvar pripade njemu, pod pogojem, da ostale solastnike izplača, tako da jim plača sorazmerni del prodajne cene (peti odstavek 70. člena SPZ). Če to predlaga več solastnikov, ima prednost tisti, ki ga določi sodišče, upoštevaje velikost idealnih deležev, dosedanji način rabe in potrebe solastnikov.(1) Tak način delitve je torej mogoč le v primeru, ko zakonsko določeni pogoji za fizično delitev stvari niso podani.(2)

8. Sodišče prve stopnje je presodilo, da ima predlagatelj upravičen interes, da pridobi nepremičnino v izključno last, zato mu jo je v celoti dodelilo. Pritožbeno sodišče ne more presojati pravilnosti odločitve, da se celotna nepremičnina dodeli enemu od solastnikov, ne da bi bilo poprej ugotovljeno, ali je fizična delitev stvari, ki je primarna, mogoča ali ne.(3) Tega pa sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, zato je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.

9. Ker je zaradi zmotne uporabe materialnega prava ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje (tretja točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP v zvezi z 37. členom Zakona o nepravdnem postopku, ZNP). Sodišče prve stopnje bo v ponovljenem postopku moralo presoditi, ali je mogoča fizična delitev stvari v naravi in ali je možna z izplačilom razlike v vrednosti in brez znatnega zmanjšanja vrednosti stvari (drugi in četrti odstavek 70. člena SPZ). Če fizična delitev ni mogoča in če bodo vsi udeleženci vztrajali pri tem, da se celotna stvar dodeli njim proti plačilu drugih solastnikov, pa naj sodišče ponovno presodi, kdo od solastnikov ima pri tem prednost, upoštevaje velikost solastniških deležev, način rabe stvari, pa tudi potrebe solastnikov (peti odstavek 70. člena SPZ).

10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se v skladu s tretjim odstavkom 165. člena ZPP pridrži za končno odločbo.

(1) Sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 3741/2010 z dne 26. 1. 2011. (2) Sklep Višjega sodišča v Ljubljani III Cp 1101/2009 z dne 27. 5. 2009. (3) Sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1440/2009 z dne 1. 7. 2009.