Jedro

Osemdnevni prekluzivni rok iz petega odstavka 40. člena ZBPP teče od dneva, ko je izvajalec BPP na pravilen način izvedel, da je storitev dane pravne pomoči končana. Začetek teka tega roka je treba ugotoviti v vsaki zadevi posebej. Dejstva, da je prišlo do napake pri vročanju sklepa o zavrženju ovadbe s strani tožilstva, ni mogoče naprtiti tožeči stranki oziroma zatrjevanemu slabemu komuniciranju zagovornika z osumljencem.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Sklep Okrožnega sodišča v Krškem opr. št. Bpp 12/2013-23 z dne 24. 11. 2015 se odpravi in se zadeva vrne temu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožniku na 347,70 EUR odmerjene stroške upravnega spora v 15 dneh, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Okrožno sodišče v Krškem predlog odvetnika A.A. za odmero nagrade in stroškov zastopanja upravičenca B.B. po odločbi Okrožnega sodišča v Krškem opr. št. Bpp 12/2013 z dne 5. 2. 2013, zavrnilo.

2. V obrazložitvi pojasnjuje, da je bil odvetnik A.A. z odločbo naslovnega sodišča z dne 5. 2. 2013 določen za nudenje pravne pomoči upravičencu B.B., in sicer za zagovor v postopku posameznih preiskovalnih dejanj v kazenski zadevi Okrajnega sodišča v Brežicah opr. št. Kpd ... Odvetnik je dne 3. 11. 2015 priglasil stroške zastopanja. Sodišče iz pridobljenih podatkov ugotavlja, da je odvetnik nudil pravno pomoč prosilcu na zaslišanju prič, soosumljenca in na zaslišanju prosilca. Zadnje dejanje, ki ga je v postopku izvedel, je bila pravna pomoč na naroku, ko je bil zaslišan C.C. Po opravljenih zaslišanjih je bil kazenski spis posredovan na tožilstvo, da odloči, ali bo zoper osumljenca podalo obtožni predlog. Tožilstvo je ovadbo zoper osumljenega B.B. zavrglo, o svoji odločitvi pa je z dopisom št. ... z dne 29. 3. 2013 obvestilo prosilca. Slednje izhaja tudi iz dopisa Okrožnega državnega tožilstva v Krškem z dne 18. 11. 2015. 3. V nadaljevanju se tožena stranka sklicuje na peti odstavek 40. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Poudarja, da je iz spisa razvidno, da je odvetnik zadnjo storitev opravil 29. 1. 2013, predlog za odmero nagrade pa je podal 3. 11. 2015, torej več kot dve leti po opravljeni zadnji storitvi. Odvetnik je sicer pojasnil, da je bil o zavrženju ovadbe zoper prosilca seznanjen šele 26. 10. 2015, ko je opravil poizvedbe na tožilstvu, vendar to zamude pri priglasitvi nagrade ne opravičuje. O zavrženju ovadbe je bil namreč obveščen B.B. z dopisom tožilstva, razmerje odvetnik - stranka pa vključuje tudi njuno medsebojno obveščanje o zadevi, v kateri sodelujeta. Ne gre tudi prezreti, da je odvetnik šele po dveh letih ugotovil, da ni seznanjen z izidom postopka. Ker je odvetnik zamudil osemdnevni rok za vračilo napotnice po opravljeni storitvi, ni upravičen do plačila stroškov brezplačne pravne pomoči. 4. Tožnik vlaga tožbo v tem upravnem sporu, pri čemer poudarja, da je bil zagovornik osumljenca. To pa pomeni, da bi moral v skladu z določili ZKP prejemati vso pošto, tako s strani sodišča, kot tudi s strani tožilstva. To, da sta osumljenca dobila sklep o zavrženju ovadbe, ne pomeni, da je bil o tem obveščen tudi zagovornik. Pošta bi morala biti poslana neposredno tudi njemu. Dejstvo je, da zagovornik ni bil seznanjen z zavrženjem ovadbe in dejstvom, da je postopek posameznih preiskovalnih dejanj končan. Tožilstvo bi namreč lahko še vedno predlagalo opravo dodatnih dejanj, s čimer bi moral biti seznanjen tudi zagovornik, ali pa bi vložilo obtožni predlog, oziroma izdalo sklep o zavrženju ovadbe. Sklicevanje tožene stranke na razmerje odvetnik - stranka je neutemeljeno. Osumljenec zagovornika ni obvestil o prejetem sklepu in vprašanje je, če ga je dejansko sploh prejel. V vmesnem času se je namreč nahajal na prestajanju zaporne kazni zaradi drugega kaznivega dejanja. Ni dolžnost stranke obveščati odvetnika o prejeti pošti, še posebej ne, če pričakuje, da je to pošto dobil tudi odvetnik, ki je pooblaščen za njegov zagovor. Dolžnost odvetnika je, da obvešča stranko, v obratni smeri pa te dolžnosti ni. Tudi sklicevanje tožene stranke, da je odvetnik šele po dveh letih ugotovil, da ni seznanjen z usodo postopka, nima teže pri odločanju. Odvetnik ni storil nič napačnega, pač pa je tožilstvo napačno vročalo oziroma ni vročilo odvetniku, kar bi moralo. Takoj, ko je tožeča stranka izvedela za ustavitev postopka, je znotraj osemdnevnega roka priglasila stroške in vrnila izpolnjeno napotnico. Rok 8 dni je potrebno šteti subjektivno, od takrat dalje, ko je odvetnik izvedel za ustavitev postopka.

5. Glede na navedeno tožeča stranka sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da tožeči stranki prizna priglašeno nagrado po napotnici z dne 5. 2. 2013 oziroma podrejeno, da sklep tožene stranke razveljavi in zadevo vrne toženi stranki v ponovno odločanje. V vsakem primeru pa naj toženi stranki povrne nastale stroške upravnega spora, skupaj s pripadki vred.

6. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise, odgovora na tožbo pa ni podala.

7. Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave na podlagi drugega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

8. Tožba je utemeljena.

9. V obravnavani zadevi je sporno, ali je tožnik kot izvajalec BPP upravičen do plačila nagrade in potrebnih izdatkov odvetnika za nudenje BPP in v zvezi s tem, ali je pravočasno vrnil izpolnjeno napotnico organu za BPP. V skladu z določbo petega odstavka 40. člena ZBPP je namreč dolžan izvajalec BPP napotnico po končani opravi storitve pravne pomoči predložiti strokovni službi za BPP organizirani pri vsakem pristojnem sodišču. Če izvajalec BPP ne vrne napotnice v roku osmih dni po opravljeni storitvi, ni upravičen do plačila storitve BPP. Rok iz omenjenega člena je materialni prekluzivni rok, ki ga ni mogoče podaljšati.

10. Bistveno za odločitev v tej zadevi torej je, ali je tožnik napotnico organu za BPP vrnil pravočasno, to je v roku osmih dni po opravljeni storitvi. Iz upravnega spisa izhaja, da je tožnik kot odvetnik pristojnemu organu za BPP poslal izpolnjeno napotnico 3. 11. 2015, kar med strankama ni sporno. Tudi ni sporno, da je bila po opravljenih posameznih preiskovalnih dejanjih kazenska ovadba s sklepom tožilstva z dne 29. 3. 2013 zavržena, ter da je bil o tem obveščen le obdolženi Srečko Kos, ne pa tudi njegov zagovornik. Prav ima tožnik, ko navaja, da je v kazenskih zadevah potrebno vsa pisanja vročati zagovorniku obdolženega, če ga ta ima. Na to dejstvo napotuje tudi 126. člen ZKP v zvezi s 137. členom ZPP. V nasprotnem primeru zagovornik svojega dela sploh ne more ustrezno opraviti. Zato je eno izmed temeljnih vprašanj v tej zadevi, ali je državno tožilstvo sklep o zavrženju ovadbe pravilno vročilo zgolj osumljencu, ne pa tudi njegovemu zagovorniku. Iz podatkov v spisu nesporno izhaja, da je zagovornik obdolženca ustrezno informacijo o končanju postopka zoper B.B. prejel šele s posredovanjem dopisa Okrožnega državnega tožilstva v Krškem dne 26. 10. 2015. Tudi po mnenju sodišča dejstvo, da je prišlo do napake pri vročanju sklepa o zavrženju ovadbe s strani tožilstva, ni mogoče naprtiti tožeči stranki oziroma zatrjevanemu slabemu komuniciranju zagovornika z osumljencem. Osemdnevni prekluzivni rok iz petega odstavka 40.člena ZBPP teče od dneva, ko je izvajalec brezplačne pravne pomoči na pravilen način izvedel, da je storitev dane pravne pomoči končana. Začetek teka tega roka je torej v vsaki zadevi potrebno posebej ugotoviti. Slednjega pa tožena stranka, upoštevaje vse navedeno, ni storila.

11. Dan, od katerega teče rok iz petega odstavka 40. člena ZBPP, tako po mnenju sodišča ni bil pravilno ugotovljen, kar je vplivalo na pravilnost odločitve v izpodbijani odločbi. Sodišče je zato na podlagi 2. točke prvega odstavka 64.člena ZUS-1 tožbi ugodilo ter zadevo v skladu s četrtim odstavkom omenjenega člena vrnilo toženi stranki v ponoven postopek.

12. V ponovljenem postopku naj tožena stranka odpravi nakazane pomanjkljivosti, ugotovi, kdaj je tožnik izvedel, da je njegova storitev dajanja pravne pomoči zaključena, ter ali je nato v okviru osmih dni podal pravočasno izpolnjeno napotnico in s tem izpolnil pogoje za priznanje plačila priglašenih odvetniških stroškov.

13. Izrek o stroških upravnega spora temelji na tretjem odstavku 24. člena ZUS-1 v zvezi s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožnika v upravnem sporu.