Jedro

V ZJU niso določene negativne posledice v primeru prekoračitve navedenega roka, s tem pa prekluzivni učinki niso opredeljeni. Zato je sporni rok po presoji sodišča lahko le instrukcijski, zaradi česar njegova prekoračitev v obravnavani zadevi ni povzročila zatrjevanih pravnih posledic.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom tožnica ni bila izbrana za razpisano prosto uradniško delovno mesto višji svetovalec ...

2. Iz obrazložitve je razvidno, da se je tožnica pravočasno prijavila na navedeno delovno mesto. Natečajna komisija je izbirni postopek v skladu z drugim odstavkom 61. člena Zakona o javnih uslužbencih (v nadaljevanju ZJU) opravila v dveh fazah, pri čemer je bil v prvi opravljen pisni preizkus kandidatov, na katerem se je preverjalo poznavanje področja dela, v drugi fazi pa se je z najboljšimi tremi kandidati opravil še osebni razgovor. Tožnica je na pisnem preizkusu dosegla 5,5 točk in se ni uvrstila v drugo fazo izbirnega postopka. Do nje so bili namreč upravičeni le prvi trije kandidati, pri čemer je tretji dosegel 17,5 točk. 3. Organ druge stopnje je zavrnil tožničino pritožbo zoper izpodbijani sklep. Uvodoma je ugotovil, da je organ prve stopnje 10. 6. 2019 na svoji spletni strani ter spletnih straneh Ministrstva za javno upravo in Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje objavil javni natečaj za zasedbo navedenega prostega uradniškega delovnega mesta. V nadaljevanju je menil, da niso utemeljene tožničine navedbe o bistveni kršitvi postopka javnega natečaja, ker se organ prve stopnje ni držal roka, ki ga je sam določil. Strinjal se je, da se je izbirni postopek vodil dlje kot 90 dni od objave javnega natečaja (to je 10. 6. 2019), in pojasnil, da je do tega prišlo zaradi koriščenja letnih dopustov članov natečajne komisije. Soglašal je s tožnico, da ZJU v 5. točki 59. člena določa, da mora objava javnega natečaja med drugim vsebovati tudi podatek o roku obveščanja o izbiri. Vendar je menil, da gre za instrukcijski rok, ki ne vpliva na pravico predstojnika, da odloči o izbiri. Poleg tega navedenega roka za objavo obvestila o končanem postopku ne določata ne ZJU ne Uredba o postopku za zasedbo delovnega mesta v organih državne uprave in pravosodnih organih (Uradni list RS, št. 139/06 in 104/10).

4. Ob sklicevanju na 61., 61. a in 62. člen ZJU organ druge stopnje poudarja, da ni nujno, da bi bil kandidat, ki izpolnjuje vse natečajne pogoje, izbran na delovno mesto, za katerega je objavljen javni natečaj, saj se izbere tisti kandidat, ki se je v izbirnem postopku izkazal kot najbolj strokovno usposobljen. V nadaljevanju ponavlja ugotovitve organa prve stopnje v zvezi z uvrstitvijo tožnice v drugo fazo izbirnega postopka. Pojasnjuje še, da je izbrana kandidatka na pisnem preizkusu dosegla 23,5 točke, pri prvem sklopu osebnega razgovora 50 točk, pri drugem pa 19 točk, skupaj torej 92,5 točke, s čimer se je v skladu z merili izbirnega postopka izkazala za strokovno najbolj usposobljeno za razpisano delovno mesto.

5. Zoper izpodbijani sklep je tožnica vložila tožbo, v kateri navaja, "da je bil izpodbijani sklep objavljen šele 27.9.2019, čeprav bi to moralo biti storjeno do 10. 9. 2019". Meni, da več kot 14 dnevna zamuda javne uprave ni dopustna. Pripominja, da bi lahko bilo predvideno, kdaj bodo člani komisije na dopustu in temu ustrezno določen rok za izvedbo postopka ali drugače sestavljena komisija. Zato je po njenem mnenju podana bistvena kršitev določb postopka. Sodišču predlaga, naj razsodi, ali je izpodbijani sklep zakonit. 6. V odgovoru na tožbo se je tožena stranka sklicevala na razloge izpodbijanega sklepa. Vztrajala je pri stališču, da ZJU v 5. točki 59. člena sicer določa, da mora objava javnega natečaja med drugim vsebovati tudi podatek o roku obveščanja o izbiri, vendar gre za instrukcijski rok. Zato po mnenju tožene stranke prekoračitev takega roka ne pomeni bistvene kršitve postopka javnega natečaja. Pojasnjuje še, da imajo člani natečajne komisije, tako ko vsi zaposleni, pravico do letnega dopusta, ki se običajno koristi poleti.

7. Tožba ni utemeljena.

8. Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Sodišče se zato sklicuje na njene razloge (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), v zvezi s tožbenimi navedbami, na katere je vezano glede preizkusa dejanskega stanja (prvi odstavek 20. člena ZUS-1), pa dodaja:

9. Postopek za novo zaposlitev uradnika se izvaja kot javni natečaj (sedmi odstavek 57. člena ZJU), ki se za organe državne uprave objavi na spletni strani ministrstva, pristojnega za upravo, lahko pa tudi v Uradnem listu Republike Slovenije ali v dnevnem časopisju (prvi odstavek 58. člena ZJU). Objava javnega natečaja mora vsebovati tudi podatke o roku in naslovu za vlaganje prijav in o roku obveščanja o izbiri (5. točka 59. člena ZJU). V izbirnem postopku se presoja usposobljenost kandidata za opravljanje nalog na uradniškem delovnem mestu, opravi pa se lahko v več fazah, tako da se kandidati postopno izločajo, in sicer v obliki presojanja strokovne usposobljenosti iz dokumentacije, ki jo predložijo kandidati, pisnega preizkusa usposobljenosti, ustnega razgovora ali v drugi obliki (61. člen ZJU). Izbere se kandidat, ki se je v izbirnem postopku izkazal kot najbolj strokovno usposobljen za uradniško delovno mesto (prvi odstavek 62. člena ZJU). O izbiri oziroma neizbiri uradnika se vsakemu kandidatu, ki je sodeloval v izbirnem postopku izda in vroči sklep (prvi odstavek 63. člena ZJU).

10. V obravnavani zadevi ni sporna pravilnost izbire najbolj strokovno usposobljenega kandidata za razpisano prosto uradniško delovno mesto, saj iz tožničinega trditvenega gradiva ne izhaja konkretizirano nasprotovanje presoji tožene stranke v izpodbijanem sklepu, da se tožnica v tem pogledu ni izkazala. Zato sodišče v tem delu ni imelo podlage za nadaljnje preverjanje na to navezujočega se in za odločitev v zadevi pomembnega dejanskega stanja; v skladu s prvim odstavkom 20. člena ZUS-1 namreč preizkusi dejansko stanje le v okviru tožbenih navedb.

11. Ob upoštevanju navedenega je iz tožbenih navedb razviden le očitek, ki se nanaša na zakonitost nadaljnjega postopanja tožene stranke - obveščanja kandidatov o izbiri. Po tožničinem stališču je tožena stranka namreč nedopustno zamudila s tem povezan rok.

12. Med strankama ni sporno, da se je izbirni postopek vodil dlje kot 90 dni, saj bi se glede na datum objave javnega natečaja (10. 6. 2019) moral končati 10. 9. 2019. Vendar pa že na podlagi jezikovne razlage citirane 5. točke 59. člena ZJU ni utemeljeno sklepanje, da organ po poteku navedenih 90 dni kandidatov s sklepom ne more obvestiti o izbiri. Ni namreč mogoče šteti, da zaradi prekoračitve določenega roka za izdajo sklepa o izbiri ni možno doseči namena javnega natečaja, saj bi to vodilo v nelogično razlago, da zgolj zaradi poteka tega roka izbrani kandidat ni najbolj strokovno usposobljen. Poleg tega v ZJU niso določene negativne posledice v primeru prekoračitve navedenega roka, s tem pa prekluzivni učinki niso opredeljeni. Zato je sporni rok po presoji sodišča lahko le instrukcijski, zaradi česar njegova prekoračitev v obravnavani zadevi ni povzročila zatrjevanih pravnih posledic.

13. Glede na navedeno je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

14. V obravnavani zadevi je sodišče odločilo brez glavne obravnave, ker dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo izpodbijanega sklepa, med strankama ni sporno (prvi odstavek 59. člena ZUS-1); zgolj posplošeno nasprotovanje izpodbijanemu sklepu, da zatrjevana zamuda pri izvedbi javnega natečaja ni dopustna, za s tem povezano drugačno presojo namreč ne zadošča.