Jedro

Zahtevek družbenika za izstop iz družbe s tožbo predstavlja oblikovalno tožbo, s katero spremeni sodišče dosedanje pravno stanje. Oblikovanje nastopi s pravnomočnostjo sodbe. Zato stranka, ki postavi tak zahtevek napram toženi stranki, ki je izbrisana, nima več pravnega interesa za takšno tožbo in je potrebno njeno tožbo zavreči.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče tožbo tožeče stranke zavrglo, ker je ugotovilo, da tožeča stranka nima več pravnega interesa za uveljavljanje svojega zahtevka. Tožena stranka je bila namreč dne 19.5.2000 iz sodnega registra izbrisana. Zoper takšno odločitev se pritožuje tožeča stranka, ki sicer priznava, da je tožena stranka izbrisana in ne more več nastopati kot stranka. Navaja pa, da ima za odločitev še vedno pravni interes, saj ima tožena stranka neporavnane obveznosti, katere bo morala kriti tudi tožeča stranka kot družbenica, nastale pa so zaradi nedopustnega ravnanja drugega družbenika F.G.. Pritožba ni utemeljena. V konkretni zadevi je vložila tožeča stranka zoper toženo stranko tožbo, s katero je uveljavljala svoj izstop iz družbe po drugem odstavku 436. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD). Gre za primer oblikovalne tožbe, s katero sodišče spremeni dosedanje pravno stanje. To pa pomeni, da nastopi predlagano oblikovanje šele s pravnomočnostjo sodbe (ex nunc), ne pa z dnem vložitve tožbe, kot je v zahtevku (nepravilno) predlagala tožeča stranka (dne 14.12.1994). Ker je bila tožena stranka dne 9.5.2000 izbrisana iz sodnega registra na podlagi prvega odstavka 32. člena Zakona o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod), tožena stranka nima več sposobnosti nastopati kot pravdna stranka. Tožeča stranka pa zato glede svojega oblikovalnega zahtevka tudi nima več izkazanega pravnega interesa. Tožeča stranka namreč ne uveljavlja kakšne terjatve napram izbrisani toženi stranki, ampak ima zoper njo le statusni oblikovalni zahtevek. Zato je odločitev v izpodbijanem sklepu pravilna. Glede eventualnih dolgov tožene stranke, ki naj bi jih povzročil drugi družbenik G.F., pa ima tožeča stranka še vedno možnost, da lahko zoper njega uveljavlja ustrezen odškodninski zahtevek. Pritožbeni razlogi tako niso podani, kot tudi ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče ob reševanju pritožbe po uradni dolžnosti. Zato je bilo potrebno pritožbo tožeče stranke zavrniti kot neutemeljeno in izpodbijani sklep potrditi v skladu z 2. točko 365. člena ZPP. Izrek o stroških pritožbenega postopka je odpadel, ker jih tožeča stranka posebej ni uveljavljala.