5. 11. 2009

ODLOČBA

Ustavno sodišče je v postopku za rešitev spora glede pristojnosti, začetem z zahtevo Policijske postaje Ruše, na seji 5. novembra 2009

odločilo:

Za odločanje v postopku o prekršku zaradi storitve prekrška, opisanega v obdolžilnem predlogu Policijske postaje Ruše št. 29/11-550905-2007 z dne 22. 1. 2007, je pristojno Okrajno sodišče v Mariboru.

Obrazložitev

A.

1.Policijska postaja Ruše je na podlagi prvega odstavka 50. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03 in nasl. – v nadaljevanju ZP-1) pri Okrajnem sodišču v Mariboru vložila obdolžilni predlog št. 29/11-550905-2007 z dne 22. 1. 2007 zaradi prekrška po 234. členu v zvezi s 1. točko petega odstavka 30. člena (pravilno: v zvezi s petim odstavkom 30. člena) Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 83/04 in nasl. – v nadaljevanju ZVCP-1).

2.Okrajno sodišče v Mariboru se je s sklepom št. Pr-667/2007 z dne 9. 5. 2008 izreklo za stvarno nepristojno za vodenje navedenega postopka o prekršku. V sklepu je navedlo, da gre le za prometno nesrečo z neznatno nevarnostjo, v kateri je na osebnem vozilu obdolženca in udeleženca nastala materialna škoda, prometna nesreča pa je bila povzročena s prekrškom, za katerega je mogoče povzročitelja kaznovati le po temeljni določbi ZVCP-1. Glede na to, da sta za očitani prekršek predpisani samo globa in določeno število kazenskih točk, po mnenju sodišča niso podane okoliščine iz drugega odstavka 52. člena ZP-1, ki bi preprečevale izvedbo hitrega postopka. Okrajno sodišče se je sklicevalo na odločbo Ustavnega sodišča št. P-72/05, U-I-327/05 z dne 23. 11. 2006 (Uradni list RS, št. 123/06 in OdlUS XV, 82), v kateri naj bi Ustavno sodišče odločilo, da je tretji odstavek 134. člena ZVCP-1, kolikor se uporablja za razmejitev pristojnosti med prekrškovnim organom in okrajnim sodiščem, v neskladju z Ustavo. Nadalje naj bi odločilo, da se do odprave neskladja za potrebe odločanja glede pristojnosti v zadevah, v katerih postopek o prekršku do objave te odločbe v Uradnem listu RS še ni bil začet, šteje, da je prometna nesreča z neznatno nevarnostjo tista prometna nesreča, pri kateri je nastala drugemu udeležencu prometne nesreče samo materialna škoda in ki je povzročena s prekrškom, za katerega so predpisane samo globa in kazenske točke.

3.Policijska postaja Ruše zavrača svojo pristojnost z utemeljitvijo, da je v danem primeru udeleženec v cestnem prometu kot voznik motornega vozila s prekrškom iz petega odstavka 30. člena ZVCP-1, za katerega so predpisane globa in kazenske točke, povzročil prometno nesrečo I. kategorije in ne prometno nesrečo z neznatno nevarnostjo, kot navaja Okrajno sodišče. Slednje naj bi nepravilno povzelo odločbo Ustavnega sodišča št. P-72/05, U-I-327/05, v kateri naj bi Ustavno sodišče med drugim navedlo, da se do odprave ugotovljenega neskladja za prometno nesrečo z neznatno nevarnostjo šteje prometna nesreča, v kateri je drugemu udeležencu nastala le materialna škoda in ki je bila povzročena s prekrškom, za katerega je predpisana samo globa, in ne s prekrškom, za katerega so predpisane globa in kazenske točke, kot to navaja Okrajno sodišče. V zahtevi za rešitev spora navaja, da je ZVCP-1 v drugem odstavku 234. člena taksativno našteval prometna pravila, med njimi tudi o hitrosti, zaradi kršitve katerih se vozniku motornega vozila, ki povzroči prometno nesrečo, izreče tudi stranska sankcija prepovedi vožnje motornega vozila. V primeru, ko je prepisana stranska sankcija prepovedi vožnje motornega vozila, po mnenju prekrškovnega organa v skladu z drugim odstavkom 52. člena ZP-1, hitri postopek ni dopusten. Prekrškovni organ v zahtevi za odločitev o sporu glede pristojnosti navaja tudi določbe ZVCP-1 po uveljavitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varnostni cestnega prometa (Uradni list RS, št. 37/08 – ZVCP-1E), kar pa za odločitev o sporu glede pristojnosti v tem primeru ni bistveno, zato jih Ustavno sodišče ne povzema.

B.

4.Ustavno sodišče je na podlagi osme alineje prvega odstavka 160. člena Ustave pristojno, da odloča o sporih glede pristojnosti med sodišči in drugimi državnimi organi. Po drugem odstavku 61. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b. – v nadaljevanju ZUstS) lahko, če pride do spora glede pristojnosti zato, ker več organov zavrača pristojnost v posamezni zadevi, zahteva rešitev spora glede pristojnosti organ, ki mu je bila zadeva odstopljena, ker meni, da zanjo ni pristojen.

5.Razmejitev pristojnosti med prekrškovnimi organi in sodišči določa 52. člen ZP-1, ki je bil po domnevni storitvi prekrška spremenjen z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 17/08 – v nadaljevanju ZP-1E). Glede na to, da ZP-1E v prehodnih določbah ni določil, da o prekrških, storjenih do njegove uveljavitve, odločajo organi, ki so pristojni za odločanje o prekrških po dotedanjih predpisih, se spremenjeni 52. člen ZP-1 uporablja tudi za rešitev spora glede pristojnosti v tej zadevi. Po drugi alineji drugega odstavka navedenega člena hitri postopek ni dovoljen, kadar je za prekršek predpisana stranska sankcija prepovedi vožnje motornega vozila.

6.Kot izhaja iz obdolžilnega predloga, naj bi obdolženi kot voznik motornega vozila s kršitvijo pravila o hitrosti vozil iz prvega odstavka 30. člena ZVCP-1, veljavnega v času domnevne storitve prekrška, povzročil tudi prometno nesrečo, v kateri je drugemu udeležencu nastala materialna škoda. Za prekršek po petem odstavku 30. člena ZVCP-1 so bile predpisane globa in kazenske točke. Z odločbo št. P-72/05, U-I-327/05 je Ustavno sodišče odločilo, da je bil takrat veljavni tretji odstavek 134. člena ZVCP-1 v neskladju z Ustavo, kolikor se je uporabljal za razmejitev pristojnosti med prekrškovnim organom in okrajnim sodiščem. Hkrati je določilo način izvršitve odločbe tako, da je odločilo, da se za čas do odprave ugotovljenega neskladja za potrebe odločanja v sporih glede pristojnosti za prometno nesrečo z neznatno nevarnostjo šteje prometna nesreča, pri kateri je nastala drugemu udeležencu prometne nesreče samo materialna škoda in ki je povzročena s prekrškom, za katerega je predpisana samo globa (ne pa globa in kazenske točke, kot to v svojem sklepu zmotno navaja Okrajno sodišče). Prav stranska sankcija, ki je poleg globe predpisana za prekršek, s katerim je bila povzročena prometna nesreča, je torej odločilni element, zaradi katerega v primerih, kot je ta, ko je drugemu udeležencu nastala le materialna škoda, ne gre za prometno nesrečo z neznatno nevarnostjo. Zato gre pri dejanju, opisanem v obdolžilnem predlogu, za prekršek po 234. členu v zvezi s petim odstavkom 30. člena ZVCP-1, za katerega je bila na podlagi drugega odstavka 234. člena ZVCP-1 predpisana tudi stranska sankcija prepovedi vožnje motornega vozila. Slednje glede na določbo drugega odstavka 52. člena ZP-1 preprečuje izvedbo hitrega postopka.

7.Glede na navedeno je Ustavno sodišče odločilo, da je za postopek o prekršku pristojno Okrajno sodišče v Mariboru.

C.

8.Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi četrtega odstavka 61. člena ZUstS: v sestavi predsednik Jože Tratnik ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, mag. Marta Klampfer, mag. Marija Krisper Kramberger, mag. Miroslav Mozetič, Jasna Pogačar, dr. Ciril Ribičič in Jan Zobec. Odločbo je sprejelo soglasno.

Jože Tratnik

Predsednik