Jedro

Na podlagi 2. odstavka 87. člena ZZK-1 ima zaznamba izvršbe za posledico, da upnik, na čigar predlog je bil izdan sklep o izvršbi, z zaznambo izvršbe na podlagi tega sklepa pridobi na nepremičninah hipoteko, vendar v obravnavani zadevi vknjižbe hipoteke po uradni dolžnosti na podlagi 88. člena ZZK-1 ni bilo mogoče opraviti, saj sklep o izvršbi v tem delu ni vseboval podatkov o terjatvi zavarovani s hipoteko, kot to določa 16. člen ZZK-1, kar je pogoj za vknjižbo hipoteke.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se s p r e m e n i tako, da se ugovoru predlagateljice ugodi in se sklep strokovne sodelavke o dovolitvi vpisa z dne 27.3.2006 s p r e m e n i v točki I/2 izreka tako, da se vpis vknjižbe hipoteke ne opravi.

Dovoli se izbris vknjižbe hipoteke in izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor predlagateljice in potrdilo sklep strokovne sodelavke, s katerim je pod točko I/1 dovolila zaznambo izvršbe dovoljene s sklepom Okrajnega sodišča v Novi Gorici z dne 7.2.2006 in pod točko I/2 dovolila vknjižbo hipoteke zaradi izterjave glavnice v znesku 78.820,50 SIT.

Proti takemu sklepu se pritožuje predlagateljica, ki trdi, da odločitev sodišča ni pravilna. Kako je sodišče prišlo do zneska 78.820,50 SIT, za katerega je vknjižena hipoteka, predlagateljici ni znano, kot vse kaže pa je sodišče vknjižilo hipoteko zaradi izterjave glavnice pod točko II sklepa o izvršbi, za katerega pa upnica v izvršilnem predlogu sploh ni predlagala izvršbe na nepremičnine. V tem delu je namreč predlagana zgolj izvršba na dolžnikovo pokojnino. Sodišče je povsem nepravilno izdalo sklep v točki I/2, saj je vknjižilo nekaj, kar iz listine ne izhaja. Iz listine – to je sklepa o izvršbi namreč izhaja, da se zaznamuje sklep o izvršbi zaradi prodaje nepremičnin v k.o. O., torej v delu, ki se nanaša na samo prodajo nepremičnin. Predlagateljica meni, da bi moralo sodišče postopati po 86. členu ZZK-1, ne pa po določilu 88. člena istega zakona.

Pritožba je utemeljena.

Pritožnica ima prav, da je sodišče prve stopnje spregledalo, da se glavnica v višini 78.820,50 SIT, nanaša na točko II. sklepa o izvršbi, s katerim izvršilno sodišče ni dovolilo izvršbe na nepremičnino, temveč izvršbo z rubežem dolžniku pripadajoče pokojnine, zato v tem delu ni bilo mogoče dovoliti zaznambe izvršbe, niti vknjižbe hipoteke po uradni dolžnosti. S sklepom o izvršbi Okrajnega sodišča v Novi Gorici z dne 7.2.2006 je izvršilno sodišče dovolilo tudi izvršbo na nepremičnine zaradi prodaje nepremičnin, kot je bilo tudi predlagano v izvršilnem predlogu v točki I, zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je po uradni dolžnosti odločilo o zaznambi tega dela sklepa o izvršbi (točka I/1 sklepa strokovne sodelavke z dne 27.3.2006). Res je, da ima na podlagi 2. odstavka 87. člena ZZK-1 zaznamba izvršbe za posledico, da upnik, na čigar predlog je bil izdan sklep o izvršbi, z zaznambo izvršbe na podlagi tega sklepa pridobi na nepremičninah hipoteko, vendar v obravnavani zadevi vknjižbe hipoteke po uradni dolžnosti na podlagi 88. člena ZZK-1 ni bilo mogoče opraviti, saj sklep o izvršbi v tem delu ni vseboval podatkov o terjatvi zavarovani s hipoteko, kot to določa 16. člen ZZK-1, kar je pogoj za vknjižbo hipoteke.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi predlagateljice ugodilo, izpodbijani sklep spremenilo tako, da je ugovoru predlagateljice ugodilo in sklep strokovne sodelavke z dne 27.3.2006 spremenilo v točki I/2 izreka tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, hkrati pa je dovolilo izbris vknjižbe hipoteke in izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa (3. točka 161. člena ZZK-1).