Jedro

Sodišče mora najprej ugotoviti vsebino pogodbene zaveze, šele nato je mogoče ugotavljati, ali je stranka svojo obveznost izpolnila ali ne.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi v ugoditvenem delu 1. točke ter v celoti v izreku pod točkama 2 in 3 ter zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki 191.400,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 31.3.1993 do plačila, v 15. dneh pod izvršbo.

Višji tožbeni zahtevek je sodišče zavrnilo. Obenem je toženi stranki naložilo plačilo 78.332,00 SIT pravdnih stroškov tožnice. Zahtevek iz nasprotne tožbe na plačilo 6.000 DEM v tolarski protivrednosti s 4 % zamudnimi obrestmi od 18.3.1993 je sodišče zavrnilo.

Zoper ugoditveni del ter zoper zavrnitev zahtevka po nasprotni tožbi se pritožuje tožena stranka, ki uveljavlja pritožbena razloga bistvene kršitve pravdnega postopka in napačne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter sodišču druge stopnje predlaga, naj izpodbijano sodbo razveljavi, zadevo pa vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Pritožnik najprej opozarja, da tožena stranka tako, kot je označena v tožbi, v času sojenja ni obstajala več, zatorej naj bi sploh ne mogla biti stranka v postopku. Glede zamude roka za grajanje napak pritožnik navaja, da so tožnico že tekom izdelave dela večkrat opozarjali, da delo napisano v angleščini ni primerno, česar se je tudi sama dobro zavedala. Poleg tega, naj bi pripombe sporočili tudi tožničini odvetnici z dopisom 2.6.1993. Glede jezika spornega dela pritožnik navaja, da v pogodbi slovenščina sicer res ni bila postavljena kot pogoj, vendar pa naj bi se to razumelo samo po sebi, poleg tega pa je naročnik delo potreboval za opravljanje dejavnosti v Sloveniji. Pritožnik naposled še graja prvo sodišče, ker naj sploh ne bi ugotavljalo ustreznosti spornega avtorskega dela.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče najprej pripominja, da zgolj sprememba firme še ne pomeni, da tožena stranka ne more biti pravdna stranka. Še vedno gre za isti pravni subjekt, zato je pritožbena graja v tej smeri neutemeljena. Pritožbeno sodišče pa nadalje ugotavlja, da dejansko stanje v obravnavani zadevi ni popolno ugotovljeno. Temelj obveznosti je pogodba o avtorskem delu, ki sta jo sklenili pravdni stranki.

Avtorica oziroma tožnica se je zavezala izdelati Predlog za ustanovitev sklada. Prvo sodišče ni ugotavljalo, kaj naj bi bila nasprotna vsebina te pogodbene zaveze. Dokler je to dejstvo nejasno, pa sploh ni mogoče ugotavljati, ali je bila pogodbena obveznost izpolnjena ali ne. V zvezi s tem pritožbeno sodišče nadalje opozarja, da prvo sodišče tudi ustreznosti avtorskega dela ni ugotavljalo, marveč se je osredotočilo zgolj na to, ali je bila avtorica dolžna besedilo predložiti v angleškem ali slovenskem jeziku. Tudi glede tega vprašanja pritožbeno sodišče dvomi v pravilnost takšne objektivizacije pogodbene volje, kot izhaja iz razlogov prve sodbe.

Res je sicer, da je potrebno nejasna določila pogodbe o avtorskem delu v skladu z določili Zakona o avtorski in sorodnih pravicah razlagati v korist avtorja, vendar pa to še ne pomeni, da je to lahko edini argument pri razlagi pogodbe. Prvo sodišče bi moralo v zvezi s tem vprašanjem presojati tudi sam namen, ki ga je zasledovala sporna pogodba ter nato ugotoviti, kakšno izpolnitev bi bilo v konkretnem primeru utemeljeno pričakovati. Nadalje je potrebno opozoriti tudi na to, da določilo 4. točke sporne pogodbe ne pomeni, da se je tožena stranka zavezala izplačati pogodbeni znesek ne glede na kvaliteto opravljenega dela. Tožeča stranka je bila nedvomno zavezana svojo obveznost opraviti v skladu s strokovnimi merili. Navedena pogodbena določba pomeni le to, da se tožeča stranka zavezuje izplačati dogovorjeni znesek, četudi bi se iz razlogov, ki so pač na njeni strani, odločila, da ji rešitev ne ustreza in zato predloga za ustanovitev sklada ne bi sprejela.

Ker prvo sodišče ni ugotavljalo, kakšna je vsebina pogodbene obveznosti ter vsled tega tudi ni in niti ni moglo ugotavljati, ali delo ustreza pogodbeni zavezi, je dejansko stanje v tej smeri nepopolno ugotovljeno. Iz tega razloga je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo ter izpodbijano sodbo razveljavilo. Sodišče prve stopnje naj v novem postopku dokončno in pravilno ugotovi dejansko stanje. Pri razlagi pogodbene vsebine naj upošteva namen, ki sta ga stranki zasledovali ter nato ugotovi, kaj je bilo v danih okoliščinah pričakovati od izpolnitve. Nato naj sodišče ugotovi, ali izpolnitev, ki jo je opravila tožeča stranka ustreza vsebini pogodbene zaveze.

Šele, ko bodo ugotovljena navedena odločilna dejstva, bo mogoče meritorno odločiti tako o utemeljenosti tožbenega zahtevka tožeče stranke kot o zahtevku po nasprotni tožbi.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na zakonitem določilu tretjega odst. 166. čl. ZPP.