Jedro

Upnik meni, da ravnanje dolžnika ni v skladu z načelom dobre vere in poštenja, saj se želi s tem postopkom zgolj izogniti poplačilu njegovih terjatev.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se začne postopek poenostavljene prisilne poravnave nad dolžnikom A., d. o. o. 2. Zoper navedeni sklep je vložil pravočasno pritožbo upnik B., d. o. o. (nadalje: upnik). Uveljavljal je pritožbene razloge bistvenih kršitev določb postopka, zmotne uporabe materialnega prava ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču je predlagal, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da zavrne dolžnikov predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave, dolžniku pa naloži plačilo stroškov pritožbenega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Podrejeno je predlagal, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Dolžnik je na pritožbo upnika odgovoril. Pritožbenemu sodišču je predlagal, da pritožbo zavrže oziroma zavrne.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da je vsebina predloga skladna s prvim odstavkom 221.d člena ZFPPIPP. Ugotovilo je, da so predlogu priložene vse predpisane priloge (1., 3. in 5. točka drugega odstavka 141. člena ZFPPIPP), procesne ovire iz 221.c člena ZFPPIPP pa ne obstajajo. Glede na navedeno je sklenilo, da se postopek poenostavljene prisilne poravnave začne (tretji odstavek 221.d člena ZFPPIPP).

6. V konkretnem primeru upnik s pritožbo uveljavlja ugovor o zlorabi pravic. Navaja, da je dolžnik domnevo insolventnosti v predlogu za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave le pavšalno zatrjeval, svojih navedb pa ni z ničemer izkazal. Nasprotno izhaja iz priloženega Poročila o finančnem položaju in poslovanju, po katerem dolžnik razpolaga s sredstvi v vrednosti 49.878,53 EUR, med tem ko njegove obveznosti znašajo 46.068,25 EUR. To pomeni, da so dolžnikove obveznosti nižje od vrednosti njegovih sredstev. Ob upoštevanju v Poročilu o finančnem položaju in poslovanju navedene likvidacijske vrednosti sredstev (25.983,00 EUR) pa ni mogoč niti zaključek, da bodo upnikom s potrditvijo predlagane poenostavljene prisilne poravnave, ki predvideva poplačilo navadnih terjatev v znesku 46.068,25 EUR v deležu 10% (torej v višini 4.606,83 EUR), zagotovljeni ugodnejši pogoji za poplačilo njihovih terjatev, kot bi bili, če bi bil nad dolžnikom začet stečajni postopek. Poleg tega predstavljajo večji del obveznosti, navedenih v Poročilu o finančnem položaju in poslovanju, obveznosti dolžnika do C. C., edinega družbenika in direktorja dolžnika (slednji ima do dolžnika terjatev, ki presega 6/10 vsote zneskov vseh navadnih terjatev, navedenih v seznamu terjatev) in do D. C., njegovega očeta.1 Ker sta to osebi, ki sta z dolžnikom neposredno povezani, velika večina drugih upnikov, ki so navedeni v seznamu terjatev, pa ima do dolžnika terjatve v izredno nizkih zneskih, zaradi česar poenostavljena prisilna poravnava za njih ne bo imela bistveno negativnih posledic, upnik meni, da obstaja velika verjetnost, da bosta slednja na nedopusten način dosegla, da bo poenostavljena prisilna poravnava sprejeta.2 Dodaja, da naj bi imel dolžnik do upnika še druge obveznosti iz naslova prometne nesreče z dne 27. 4. 2023 v Avstriji (iz naslova škode zaradi uničene prikolice v višini 24.482,43 EUR), kar pomeni, da se bodo dolžnikove obveznosti še povečale. Pritožnik meni, da ravnanje dolžnika ni v skladu z načelom dobre vere in poštenja, saj se želi s tem postopkom zgolj izogniti poplačilu upnikovih terjatev. Pritožbi prilaga razna dokazila (kontno kartico, zahtevek z dne 30. 6. 2023, račun z dne 25. 5. 20223, račun z dne 30. 6. 2023 ter policijski zapisnik z dne 27. 4. 2023).

7. V sodni praksi Vrhovnega sodišča3 je bilo že sprejeto stališče, da sodišče ob odločanju o predlogu za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave ni dolžno vsebinsko presojati posameznih dejanskih predpostavk iz predloga in priloženih prilog. Do teh predpostavk pa se je dolžno opredeliti v primeru konkretiziranih in dokazno podprtih ugovorov upnika o zlorabi pravic dolžnika. Upniki, na katere bi poenostavljena prisilna poravnava lahko vplivala, lahko uveljavljajo ugovor zlorabe pravic tudi s pritožbo zoper sklep o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave.4

8. Za dejanski stan zlorabe pravice je značilno, da nosilec sicer izhaja iz pravno dopustnega abstraktnega upravičenja, ki pa ga konkretizira in materializira tako, da njegovo ravnanje presega mejo upravičenja. Za protipravnost zadošča okoliščina, da je njegovo ravnanje v nasprotju z namenom (naravo) pravice.5

9. Konkretiziran ugovor zlorabe pravice uveljavlja upnik B. v tem postopku. V pritožbi zoper sklep o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave namreč trdi, da dolžnikov predlog za poenostavljeno prisilno poravnavo ni namenjen odpravi dolžnikove insolventnosti, temveč zgolj temu, da bi se dolžnik izognil poplačilu njegovih terjatev. Kot navaja, so predpostavke za vodenje postopka zgolj pavšalno zatrjevane, s sklicevanjem na zakonsko besedilo. Na drugi strani pa bi lahko že z dolžnikom povezani osebi, ob sodelovanju nekaterih manjših upnikov, dosegli sprejetje poenostavljene prisilne poravnave. Slednja bi, glede na višino terjatev upnikov, navedenih v seznamu upnikov, ki je del načrta finančnega prestrukturiranja, bistveno vplivala (zgolj) na višino poplačila upnika B., d. o. o., saj je kot najpomembnejši ukrep finančnega prestrukturiranja predvideno zmanjšanje terjatev upnikov za 90%. Poleg tega pa iz predloga za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave (ter načrta finančnega prestrukturiranja) izhaja, da dolžnik meni, da se bo potrjena poenostavljena prisilna poravnava nanašala tudi na upnikovo odškodninsko terjatev v znesku 24.482,43 EUR, ki je v seznamu terjatev sicer ni zajel, saj je ne priznava, ker ni prejel računa za to terjatev.6

10. Upnik v postopku pred sodiščem prve stopnje upnik ni sodeloval, saj je sodišče izpodbijani sklep izdalo na predlog dolžnika. Ugovor zlorabe pravice je tako lahko podal šele v pritožbi zoper sklep o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave.7 Ugovor zlorabe pravice predstavlja samostojno in sklenjeno pravno celoto, ki tako v postopku pred sodiščem prve stopnje še ni bila obravnavana. Ker pa zato v celoti manjka dejanski substrat za uporabo relevantne materialnopravne norme za presojo tega ugovora, se bo moralo z njim najprej ukvarjati sodišče prve stopnje. Ob drugačnem postopanju bi pritožbeno sodišče strankama kršilo ustavno pravico do pravnega sredstva.

11. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo (355. člen ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP) ter izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

12. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

1 Iz Načrta finančnega prestukturiranj dolžnika z maja 2023 (tabela 5) - seznam upnikov na dan 31. 3. 2023, izhaja, da naj bi imel dolžnik na dan 31. 3. 2023 deset upnikov s terjatvami v skupnem znesku 46.068,25 EUR. Med upniki sta navedena D. C., ki ima do dolžnika terjatev iz naslova drugih dohodkov iz delovnega razmerja - dodatki v višini 2.905,00 EUR ter C. C., ki ima do dolžnika terjatev iz naslova posojila v znesku 29. 505,22 EUR, upnik B., d. o. o., pa ima po seznamu terjatev do dolžnika terjatev v znesku 10.905,00 EUR. 2 Poenostavljena prisilna poravnava je sprejeta: (1) če za njeno sprejetje glasujejo upniki, katerih skupni znesek terjatev je najmanj 6/10 zneska osnove iz drugega odstavka tega člena, in (2) če za njeno sprejetje glasuje več kot polovica vseh upnikov, katerih terjatve so navedene v posodobljenemu seznamu terjatev. 3 Sklep III Ips 112/2016. 4 Tako stališče izhaja tudi iz odločb Cst 4/2017 in Cst 442/2016. 5 Dr. Marjan Pavčnik, Obligacijski zakonik s komentarjem, splošni del, prva knjiga, GC Založba, Ljubljana 2003, stran 1004 in 111. 6 Tako pojasnjuje dolžnik v odgovoru na pritožbo. 7 Ugovore o zlorabi pravic dolžnika lahko upnik uveljavlja tako v predhodnem, kot tudi v glavnem postopku zaradi insolventnosti (III Ips 112/2016, tč. 13. obrazložitve).