Jedro

V primeru, ko je v petitornem sporu, torej na podlagi sodne odločbe, ki je pravnomočna in izvršljiva, odločeno o pravici do posesti, je to mogoče uspešno uveljavljati v izvršilnem postopku, ki temelji na sklepu o motenju posesti. Izvršilni naslov, izdan v posestnem sporu, namreč takrat ugasne.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovoru dolžnika z dne 19. 01. 2009 zoper sklep o izvršbi opr. št. I 205/2008 z dne 30. 12. 2008 ugodilo, sklep o izvršbi razveljavilo in predlog za izvršbo zaradi pomanjkanja pravnega interesa upnikov zavrglo ter upnikoma naložilo, da sta dolžna dolžniku v 8 dneh povrniti nastale stroške v višini 1.634,68 EUR, v primeru zamude s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper sklep sta se zaradi kršitve po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, 8. člena ZPP in zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja pravočasno pritožila upnika. Menita, da je odločitev sodišča prve stopnje pravno zmotna. Nesporno je, da sta upnika dne 17. 12. 2008 ob vložitvi predloga za izvršbo vsekakor imela pravni interes, da zahtevata sodno varstvo. Nepravdni postopek za razdružitev solastnega premoženja je bil pravnomočno zaključen šele 15. 10. 2010. Sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi popolnoma spregleda svoje dotedanje zaključke in stališča ter upnikoma neupravičeno naloži v plačilo celotni znesek stroškov izvršilnega postopka. Prav tako ne gre zanemariti, da je upnica predmetnega postopka tudi M. Š., ki nikoli ni bila solastnica nepremičnin, ki so bile razdružene v nepravdnem postopku, torej lastništvo nepremičnine ne more vplivati na izgubo njenega pravnega interesa. Glede na navedeno je neutemeljena tudi odločitev o stroških. Predlagata, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da se ugovor dolžnika zavrne in sklep o izvršbi obdrži v veljavi.

3. Dolžnik na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep preizkusilo v mejah uveljavljenih razlogov in glede tistih kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ).

6. Sklep o izvršbi lahko dolžnik izpodbija z ugovorom (9. člen ZIZ). Po določbi drugega odstavka 53. člena ZIZ mora dolžnik svoj ugovor zoper sklep o izvršbi obrazložiti. Navesti mora dejstva, s katerimi ga utemeljuje in zanje predložiti ustrezne dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen. Omenjeno določilo je potrebno razumeti tako, da mora dolžnik navesti in dokazovati tista dejstva, ki preprečujejo izvršbo in so primeroma našteta v prvem odstavku 55. člena ZIZ, pri čemer na nekatere razloge pazi sodišče tudi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 55. člena ZIZ).

7. V postopku zaradi motenja posesti (t.i. posesorni spor) daje sodišče strankam varstvo glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje. Pri tem se ne upošteva pravica do posesti (33. člen Stvarnopravnega zakonika, v nadaljevanju SPZ in 426. člen ZPP). V okviru posestnega varstva se tako varuje že gola dejanska oblast nad stvarjo. Namen posestnega varstva je hitra in predvsem začasna ureditev spornega razmerja. Kljub pravnomočni in izvršljivi sodni odločbi, bo posestnik v svoji posesti varovan le toliko časa, dokler mu nasprotnik v petitorni pravdi ne dokaže, da ima on pravico do posesti. Ne glede na spor zaradi motenja posesti je namreč mogoče zahtevati sodno varstvo posesti iz naslova pravice do posesti (t. i. petitorni postopek; 36. člen SPZ). V primeru, ko je v takšnem petitornem sporu, torej na podlagi sodne odločbe, ki je pravnomočna in izvršljiva, odločeno o pravici do posesti, je to mogoče uspešno uveljavljati v izvršilnem postopku, ki temelji na sklepu o motenju posesti. Izvršilni naslov, izdan v posestnem sporu, namreč takrat ugasne. Vendar pa je mogoče o izgubi posesti govoriti le, ko ima stranka pravnomočno in izvršljivo sodno odločbo, ki drugi stranki odreka pravico do posesti, torej po kateri je ta dolžna opustiti vsako uporabo sporne nepremičnine (pravica do posesti lahko temelji tako na stvarni kot tudi na obligacijski pravici). Morebitna ugasnitev izvršilnega naslova je torej stvar ugovornega postopka (primerjaj 55. člen ZIZ) ali glede na čas nastanka tega dejstva v nadaljevanju postopka stvar ustavitve izvršbe po uradni dolžnosti po 76. členu ZIZ. Ni pa po presoji sodišča druge stopnje to stvar pravnega interesa upnika. Upnikov pravni interes za izvršbo izhaja iz izvršilnega naslova, kjer je v predhodnem postopku ugotovljena njegova terjatev do dolžnika.

8. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbi upnikov ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V novem postopku naj sodišče prve stopnje v skladu z zgoraj navedenim ponovno presodi, ali je zaradi zaključenega nepravdnega postopka izvršilni naslov za oba upnika ugasnil, sicer pa odloči v skladu z že danimi navodili v sklepu opr. št. I Ip 2341/2010 z dne 18. 08. 2010. 9. Odločitev o pritožbenih stroških je sodišče druge stopnje na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pridržalo za končno odločbo.