Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Namen ločitve zapuščine je v tem, da se upnik zapustnika zavaruje, če so dediči prezadolženi.
Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog upnice N.R. za povračilo stroškov, ki jih je imela v zapuščinskem postopku.
Upnica, ki odločitve ne sprejema, je po pooblaščencu vložila pritožbo. V pritožbi navaja, da specifikacijo stroškov ni dala na zapuščinski obravnavi, ampak se je na tej obravnavi sklicevala na stroške v zapuščinskem postopku, ki so razvidni iz njene vloge z dne 12.12.2011. Na zapuščinski obravnavi je priglasila samo še dodatne stroške naroka v višini 120 EUR in na vse priglašene stroške zahtevala 20% DDV. Sodišču prve stopnje očita zmotno uporabo materialnega prava, ker v tej zadevi ni uporabilo tretjega odstavka 174. člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju: ZD), ki določa, da na predlog ene stranke lahko sodišče odloči, da ji mora druga stranka povrniti stroške, katere je povzročila z očitno nepoštenim ravnanjem. Dediči so vedeli za izvršilni postopek, ki je tekel zoper zapustnika za izpraznitev kleti na C. Prav tako tudi za pravdne stroške zapustnika, ki so bili predmet izvršbe. Zapustnik je umrl 15.10.2010, ko so dediči prevzeli zapuščino. Izvršljive pravdne in izvršilne stroške niso poravnali, zato je upnica 15.11.2010 zahtevala ločitev zapuščine in med drugim navedla, da v zapuščino spada stanovanje C., ki jo je zapustnik odkupil od občine na podlagi kupne pogodbe z dne 19.1.1993. Ločitveni zahtevek je sodišče poslalo dedičem, ki se niso o njem izjavili. Sodišče je izdalo sklep 6.10.2011, da se zapuščinska obravnava ne opravi in upnica je zoper ta sklep vložila pritožbo, da je opozorila na zapuščino, to je obstoj stanovanja. Dediči so se sicer sodišču opravičili, ker niso sporočili, oziroma dostavili pogodbe za stanovanje. Ta dopis je sodišče poslalo upnici, ki je podala odgovor 12.12.2011, v katerem je upnica pojasnila, da so navedbe prvega dediča izmišljene. Pooblaščenca upnice je po prejemu predloga za ločitev zapuščine poklical tretji dedič, ki ji je obljubil, da bo dolg poravnan. Neutemeljene so navedbe prvega dediča, da je spregledal navodila glede dostave pogodbe, saj je v dopisu sodišča jasno zapisan poziv k predložitvi pogodbe, ki ga dediči niso predložili. Zato so stroške tega postopa povzročili dediči z očitno nepoštenim ravnanjem in jih morajo povrniti upnici. Predlaga, da se izpodbijani sklep spremeni tako, da se dedičem naloži plačilo stroškov postopka, skupaj s stroški pritožbenega postopka.
Pritožba ni utemeljena.
Namen ločitve zapuščine je v tem, da se upnik zapustnika zavaruje, če so dediči prezadolženi. V takem primeru ima upnik interes, da se zapuščina, ki je potrebna za poplačilo upnikov izloči, ker bi sicer potem, ko se zapuščina zlije s premoženjem dediča, lahko ostali brez poplačila. V konkretni zadevi bi glede na navedbe pritožnikov prišel v poštev le položaj, ko bi bili dediči zapustnika prezadolženi in bi zato bil interes upnikov, da se zapuščina loči od njihovega premoženja, saj bi sicer prezadolženi dediči lahko s posegom v zapuščino občutno zmanjšali možnost, da pridejo zapustnikovi upniki do poplačila. Vendar iz predloga upnice za ločitev zapuščine v tem primeru ni izhajalo, da bi predlagala ločitev zapuščine zato, ker bi bili dediči prezadolženi, ampak je predlog za ločitev zapuščine podala iz razloga, ker je imela proti zapustniku terjatev, glede katere je bil že v teku izvršilni postopek. Iz nadaljnjega teka izvršilnega postopka je razvidno, da so dediči prostovoljno plačali zapustnikovo terjatev. Tak potek izvršilnega postopka izkazuje, da je bil predlog za ločitev zapuščine nepotreben. Pritožbene navedbe, da so v zapuščinski zadevi dediči z očitno nepoštenim ravnanjem povzročili upnici stroške, pa so brez resne podlage. Zato si je stroške v zapuščinskem postopku upnica povzročila sama, saj bi lahko le nadaljevala izvršilni postopek zoper dediče, ki so odgovarjali za zapustnikove dolgove do višine podedovanega premoženja in temu po nobeni od navedb upnice niso oporekali. Če je zato upnica zahtevala ob takšnih dejanskih okoliščinah še ločitev zapuščine, je bila to njena odločitev, vendar stroškov postopka v zapuščinskem postopku ne more terjati od dedičev. Odločitev sodišča prve stopnje pravilno je zato pravilna in je iz teh razlogov pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s členom 163. ZD).