Jedro

Tožnica je v svoji drugi vlogi z dne 23. 7. 2010 uveljavljala isti zahtevek, ki se opira na isto dejansko in pravno stanje, kot je bilo ugotovljeno v prejšnjem postopku. Prav tako se ni spremenila materialna podlaga, na katero se opira tožničina zahteva. Navedene ugotovitve so narekovale uporabo 4. točke 129. člena ZUP in zavrženje zahteve.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo Bpp 130/2010-4 z dne 3. 9. 2010 odločila, da se prošnja A.A. za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP, v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v upravnem sporu, ki se pred Upravnem sodišču RS, Oddelek v Celju vodi pod opr. št. IV U 165/2010 zoper odločbo Republike Slovenije, ki jo zastopa Okrožno sodišče v Celju, opr. št. Bpp 1222/2010 z dne 17. 6. 2010, zavrže. Odločitev je tožena stranka utemeljila z ugotovitvijo, da je 16. 8. 2010 Upravno sodišče RS, Oddelek v Celju odstopilo toženi stranki tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) , skupaj z vlogo z dne 23. 7. 2010, iz katere izhaja, da prosi za BPP za vložitev tožbe v upravnem sporu zoper odločbo Okrožnega sodišča v Celju, opr. št. Bpp 1222/2010 z dne 17. 6. 2010. Tožena stranka je na podlagi prvega odstavka 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06-UBP2, 162/07, 65/08 in 8/10, v nadaljevanju ZUP), z dopisom št. Bpp 130/2010-2 z dne 20. 8. 2010, prosilko pozvala k dopolnitvi prošnje. Dne 27. 8. 2010 je prosilka svojo vlogo dopolnila z zahtevanimi podatki in dodatno navedla razloge za vložitev tožbe v upravnem sporu.

Tožena stranka je v skladno z načelom ekonomičnosti postopka (14. člen ZUP, v zvezi z drugim odstavkom 34. člena ZBPP), dne 31. 8. 2010 vpogledala v U-vpisnik Upravnega sodišča RS, Oddelek v Celju, opr. št. IV U 165/2010 in v lastni spis Bpp 113/2010. Ugotovila je, da prosilka v obravnavanem primeru prosi za dodelitev BPP v upravnem sporu zoper odločbo Okrožnega sodišča v Celju, opr. št. Bpp 1222/2010 z dne 17. 6. 2010, s katero je bila zavrnjena njena prošnja za dodelitev BPP v zadevi obnove postopka zaradi motenja posesti (Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah, opr. št. P 36/2009). Tožena stranka je ugotovila, da je bilo o prošnji prosilke za dodelitev BPP v upravnem sporu zoper odločbo Bpp 1222/2010 že odločeno z odločbo, št. Bpp 113/2010 z dne 22. 7. 2010, s katero je pristojni Organ za BPP vlogo prosilke za dodelitev BPP zoper odločbo Okrožnega sodišča v Celju, opr. št. 1222/2010, na podlagi prvega odstavka 24. člena v zvezi z določbo drugega odstavka 37. člena ZBPP zavrnil kot neutemeljeno, ker ni bil izpolnjen objektivni pogoj za dodelitev BPP.

Določba 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP določa, da organ s sklepom zavrže zahtevo, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenila. Organ lahko zahtevo na podlagi drugega odstavka 129. člena ZUP zavrže kadarkoli med postopkom do izdaje odločbe, če so podani pogoji iz prvega odstavka 129. člena ZUP.

V zadevi opr. št. Bpp 113/2010 in Bpp 130/2010 gre tako za istovetnost upravne stvari, ki je podana, če obstoji istovetnost strank in istovetnost pravnega in dejanskega stanja. Prosilka je v zadevi opr. št. Bpp 113/2010 zaprosila za dodelitev BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem na prvi in drugi stopnji, zoper odločbo Okrožnega sodišča v Celju, opr. št. Bpp 1222/2010, s katero je tožena stranka zavrnila prošnjo prosilke za obnovo postopka v pravdni zadevi zaradi motenja posesti. Glede na navedeno je prosilka v dveh vlogah, na podlagi določb ZBPP, zaprosila za dodelitev BPP v upravnem sporu v zvezi z isto odločbo št. Bpp 1222/2010 z dne 17. 6. 2010, kar je razlog za zavrženje vloge na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP.

Tožnica se z odločitvijo ne strinja. Meni, da je izpodbijana odločba nepravilna. Predlaga ponovno sojenje, saj je bila odločitev sprejeta na podlagi lažnega pričanja in neverodostojnih izjav, prav tako tožničin zagovornik ni imel pooblastila. Zahteva ponovno sojenje proti B.B., ki je motil njeno posest s tem, da je zamenjal hišno ključavnico in tožnici 26. 2. 2009 preprečil vstop v hišo. Prav tako se ne strinja in zavrača pričanje neverodostojne priče C.C., niti se ne strinja z zastopanjem brez pooblastila. Oporeka delu sodnice, ki ji je grozila z izrekom globe, zato da ne bi povedala resnice. Navaja tudi, da se na njeno stran ni postavil niti njen zagovornik in ponovno kot v dosedanjih zadevah kronološko navaja potek dogodkov v pravdni zadevi motenja posesti. Meni da je do dodelitve BPP upravičena, zato predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise in odgovor na tožbo, v katerem je navedla, da vztraja pri razlogih izpodbijane odločbe in predlaga zavrnitev tožbe kot neutemeljene.

Tožba ni utemeljena.

Po pregledu izpodbijane odločbe in upravnih spisov v obravnavani zadevi sodišče ugotavlja, da je odločba tožene stranke pravilna in zakonita ter da je tožena stranka za svojo odločitev navedla tudi utemeljene razloge, na katere se sodišče v celoti sklicuje (drugi odstavek 71.člena Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS, številka 105/2006 in 62/2010 - v nadaljevanju ZUS-1), ter dodatno navaja: Na podlagi določbe drugega odstavka 34. člena ZBPP pristojni organ za brezplačno pravno pomoč postopa po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek, če posamezna vprašanja v tem zakonu niso drugače urejena. Ker za obravnavani primer ZBPP posebnih določb nima, je tožena stranka v zadevi pravilno uporabila določbo 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP, ter tožničino prošnjo za dodelitev BPP z dne 23. 7. 2010 zavrgla. V skladu s 129. členom ZUP mora namreč organ po prejemu zahteve najprej preizkusiti, ali so izpolnjeni pogoji za uvedbo postopka. V primeru, če ugotovi, da se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti, vlogo zavrže. Enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnila odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo (4.točka prvega odstavka 129. člena ZUP).

Ker je iz predloženega upravnega spisa razvidno, da je tožnica zaprosila za BPP za vložitev tožbe v upravnem sporu zoper odločbo Bpp 1222/2010, torej v zadevi, o kateri je na tožničino prošnjo tožena stranka že odločala z odločbo Bpp 113/2010 z dne 22. 7. 2010, je po presoji sodišča tožena stranka pravilno ugotovila, da tožnica v vlogi z dne 23. 7. 2010 uveljavlja isti zahtevek, ki se opira na isto dejansko in pravno stanje, kot je bilo ugotovljeno v prejšnjem postopku. Prav tako se materialna podlaga, na katero se opira tožnikova zahteva, ni spremenila. Navedene ugotovitve so narekovale organu za BPP uporabo 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP, po kateri mora organ zahtevo, kadar je o njej že pravnomočno odločeno, bodisi materialno bodisi formalno pravnomočno, zavreči. Glede na navedeno je sodišče presodilo, da tožba ni utemeljena, zato jo je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, zavrnilo.