Jedro

Pri presoji, ali prevladuje interes za hitro odločitev, mora registrsko sodišče v skladu s 5. odstavkom 590. člena ZGD-1 na eni strani tehtati pomen pravice, katere kršitev s tožbo zatrjuje manjšinski delničar, in verjetnost, da bi manjšinski delničar kot tožnik s tožbo na razveljavitev izpodbijanega sklepa o prenosu delnic ali ugotovitve njegove ničnosti uspel, ter na drugi strani škodo, ki lahko družbi, ki je uporabila zakonsko možnost izključitve manjšinskih delničarjev iz družbe skladno z ureditvijo v že omenjenih določbah ZGD-1, nastane zaradi poznejšega vpisa. Manjšinski delničarji morajo biti iztisnjeni iz družbe ob upoštevanju vseh pravil, predpisanih v omenjenih členih ZGD-1. Izključitev manjšinskih delničarjev je urejena v 68. členu ZPre-1. V 2. odstavku 68. člena tega zakona so določena posebna pravila o višini denarne odpravnine, ki mora biti ponujena manjšinskemu delničarju v taki vrsti in v taki višini, kakor je bilo določeno v prevzemni ponudbi, pod pogojem, da skupščina ciljne družbe na predlog prevzemnika kot glavnega delničarja v treh mesecih po objavi izida prevzemne ponudbe sprejme sklep o prenosu delnic manjšinskih delničarjev na glavnega delničarja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep registrskega sodišča potrdi.

Obrazložitev

: Registrsko sodišče je vpisalo sklep skupščine predlagatelja, 17. 1. 2008, da se skladno z 68. členom Zakona o prevzemih (Ur. l. RS, št. 79/06, ZPre-1) delnice manjšinskih delničarjev družbe A.A., d.d., prenesejo na družbo B.B., holdinška družba, d.o.o., manjšinskim delničarjem pa se izplača odpravnina take vrste in v taki višini, kakor je bilo določeno v prevzemni ponudbi, kar znaša 405,00 EUR za posamezno delnico. Prenos delnic B.B., d.o.o., se izvrši z dnem vpisa tega sklepa v sodni register Okrožnega sodišča v Kranju.

Proti sklepu so se pravočasno pritožili C., D. in E. kot manjšinski delničarji predlagatelja. Smiselno so uveljavljali napačno uporabo materialnopravnih določb Zakona o gospodarskih družbah (3. točka 1. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 19. členom Zakona o sodnem registru (ZSReg) in 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP)). Sodišču druge stopnje so predlagali, naj pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi.

Predlagatelj je na pritožbo odgovoril in predlagal zavrnitev neutemeljene pritožbe in potrditev izpodbijanega sklepa.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožniki so manjšinski delničarji predlagatelja. Z vpisom sklepa o prenosu delnic v register preidejo vse delnice manjšinskih delničarjev na glavnega delničarja (3. odstavek 387. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1)). Pritožniki so izkazali vložitev tožbe na razveljavitev sklepov 18. seje skupščine predlagatelja, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Kranju pod opr. št. I Pg 32/2008 v zvezi s prenosom njihovih delnic na družbo B.B., holdinška družba d.o.o. S tem so izkazali, da so osebe, katerih pravni interes utegne biti s sodno odločbo, to je s sklepom o prenosu delnice manjšinskih delničarjev na glavnega delničarja, prizadet (1. odstavek 17. člena ZSReg). Ker so s pritožbo pritožniki prijavili svojo udeležbo v pritožbenem postopku, jim je pritožbeno sodišče priznalo pravni interes za vložitev pritožbe.

To pa samo po sebi še ne pomeni, da bi moralo registrsko sodišče ravnati v skladu z 2. odstavkom 31. člena ZSReg že pred odločitvijo v izpodbijanem sklepu. Predlog za vpis in listine, ki so priložene predlogu, se vročijo morebitnim udeležencem v postopku le tedaj, če bi bile z vpisom, na katerega se nanaša predlog za vpis v sodni register, prizadete pravice tretjih oseb. V konkretnem primeru namreč pojem manjšinskega delničarja ne sodi v pojem tretje osebe. Izključitev manjšinskih delničarjev iz družbe je poseben institut, urejen v 7. oddelku in 1. pododdelku (384. do 388. člen) ZGD-1. V splošnem pomenu se nanaša na razmerja med glavnim delničarjem in manjšinskimi delničarji. Manjšinskih delničarjev ne moremo umestiti v pojem tretjih oseb, saj se nanje nanaša sklep o prenosu njihovih delnic na glavnega delničarja za plačilo primerne denarne odpravnine (1. odstavek 384. člena ZGD-1). Predlog za vpis in listine, ki so priložene predlogu, pa mora registrsko sodišče vročiti le osebam, katerih pravice, na katere se nanaša predlog za vpis v sodni register, bi bile prizadete kot pravice tretjih oseb (2. odstavek 31. člena ZSReg). Zato, ker registrsko sodišče ni samo po sebi vročilo predloga za vpis manjšinskim delničarjem, ni ravnalo v nasprotju z 2. odstavkom 31. člena ZSReg. Manjšinski delničarji bi lahko v skladu s 1. odstavkom 20. člena ZNP v zvezi z 19. členom ZSReg s pisno vlogo prijavili udeležbo. Tedaj bi registrsko sodišče moralo ravnati v skladu s 4. členom ZNP. Glede na razloženo sodišče druge stopnje meni, da registrsko sodišče ni kršilo pravil o kontradiktornosti postopka in s tem ni podana očitana absolutna bistvena postopkovna kršitev po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP.

Vpis sklepa o prenosu delnic v register (2. odstavek 387. člena v zvezi s 1. točko 2. odstavka in 3. do 5. odstavkom 590. člena ZGD-1) V 3. odstavku 590. člena ZGD-1 je načeloma določena registrska zapora, če poslovodstvo ne predloži izjave glede sodnih postopkov, ker so sodni postopki v zvezi z izpodbijanjem oziroma ugotavljanjem ničnosti sklepov o prenosu delnic še v teku. Ob izpolnitvi abstraktnega zakonskega stanu iz 3. odstavka 590. člena v zvezi z 2. odstavkom 387. člena ZGD-1 je načeloma registrsko sodišče dolžno prekiniti postopek odločanja o vpisu sklepa o prenosu delnic na glavnega delničarja. Izjavo o izpolnjenih pogojih iz 1. do 3. alineje 1. točke 2. odstavka 590. člena ZGD-1 mora predložiti poslovodstvo družbe, ki predlaga vpis sklepa o prenosu delnic na glavnega delničarja.

Izjema od predpisane prekinitve postopka je določena v 4. odstavku 590. člena ZGD-1, ki omogoča predrtje registrske zapore, če znatno prevladuje interes za hitro odločitev o vpisu in če so izpolnjeni drugi pogoji za vpis. Pri presoji, ali prevladuje interes za hitro odločitev, mora registrsko sodišče v skladu s 5. odstavkom 590. člena ZGD-1 na eni strani tehtati pomen pravice, katere kršitev s tožbo zatrjuje manjšinski delničar, in verjetnost, da bi manjšinski delničar kot tožnik s tožbo na razveljavitev izpodbijanega sklepa o prenosu delnic ali ugotovitve njegove ničnosti uspel, ter na drugi strani škodo, ki lahko družbi, ki je uporabila zakonsko možnost izključitve manjšinskih delničarjev iz družbe skladno z ureditvijo v že omenjenih določbah ZGD-1, nastane zaradi poznejšega vpisa. Manjšinski delničarji morajo biti iztisnjeni iz družbe ob upoštevanju vseh pravil, predpisanih v omenjenih členih ZGD-1 (prim. 385. člen ZGD-1) (2).

Predrtje registrske zapore – interes za hitro odločitev – presoja meril, predpisanih v 5. odstavku 591. člena ZGD-1. 1. Pomen pravice, katere kršitev se s tožbo zatrjuje, in verjetnost uspeha s tožbo Postopek iztisnitve manjšinskih delničarjev predlagatelja je treba obravnavati, upoštevajoč določila ZPre-1. Izključitev manjšinskih delničarjev je urejena v 68. členu ZPre-1. Po 1. odstavku 68. člena ZPre-1 se sicer za izključitev manjšinskih delničarjev ciljne družbe, v kateri je prevzemnik na podlagi uspešne prevzemne ponudbe pridobil najmanj 90 % delež vseh delnic te družbe z glasovalno pravico, uporabljajo določbe zakona, ki ureja gospodarske družbe, o izključitvi manjšinskih delničarjev iz družbe, če ni v 2. odstavku tega člena določeno drugače. V 2. odstavku 68. člena tega zakona pa veljajo posebna pravila o višini denarne odpravnine, ki mora biti ponujena manjšinskemu delničarju v taki vrsti in v taki višini, kakor je bilo določeno v prevzemni ponudbi, pod pogojem, da skupščina ciljne družbe na predlog prevzemnika kot glavnega delničarja v treh mesecih po objavi izida prevzemne ponudbe sprejme sklep o prenosu delnic manjšinskih delničarjev na glavnega delničarja. Položaj prevzemnika ciljne družbe je treba presojati po 7. členu ZPre-1, ki določa, da je prevzem položaj, ko prevzemnik sam ali skupaj z osebami, ki delujejo usklajeno z njim, doseže prevzemni prag, v 8. členu pa, da so osebe, ki delujejo usklajeno tiste, ki na podlagi izrecnega ali tihega, ustno ali pisno sklenjenega sporazuma sodelujejo in katerih cilj je pridobiti ali utrditi kontrolo nad ciljno družbo ali onemogočiti prevzemniku uspešnost prevzemne ponudbe.

V skladu z omenjenima členoma ZPre-1 je bil oblikovan konzorcij petih gospodarskih družb, ki so ga sestavljali B.B., d.o.o., F.F., d.d., G.G., d.d., H.H., d.o.o. in I.I., d.d. Konzorcij petih gospodarskih družb je uspešno izvedel prevzem predlagatelja, kateremu je Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP), po končanem postopku prevzema izdala tudi odločbo o uspešnosti prevzemne ponudbe št. XXXX/AG-07- (486) z dne 5. 12. 2007. Konzorcij petih gospodarskih družb je torej treba upoštevati kot enega prevzemnika. Izjema od siceršnjih pravil, predpisanih v 1. odstavku 384. člena ZGD-1, velja le za izključitev manjšinskih delničarjev po ZPre-1. Če ne gre za izključitev manjšinskih delničarjev po omenjenih posameznih zakonskih določilih namreč glavni delničar ne more biti POOL oziroma Konzorcij delničarjev. Glavni delničar je lahko namreč le koncernsko povezana družba, upoštevajoč vsa pravila o ugotavljanju 90 % deleža v osnovnem kapitalu družbe po 2. in 4. odstavku 598. člena ZGD-1 (3). Ker je imel konzorcij za prevzem predlagatelja po uspešno izvedenem postopku prevzema v lasti 98,44 % delnic predlagatelja, je bil izpolnjen pogoj po 1. odstavku 384. člena ZGD-1 o tem, da je imel konzorcij prevzemnikov položaj glavnega delničarja.

Glede sprejemanja sklepa o prenosu delnic preostalih delničarjev na glavnega delničarja pa po mnenju drugostopenjskega sodišča niti ne more iti za vprašanje pomena pravice manjšinskega delničarja, saj je tudi vprašanje primerne denarne odpravnine specialno urejeno v 2. odstavku 68. člena ZPre-1. Na katero izmed družb organiziranih v konzorciju bodo prenesene delnice manjšinskih delničarjev, je namreč predmet njihovega medsebojnega dogovora, kar so člani konzorcija v konkretnem primeru tudi storili s podpisom Aneksa št. 3 k pogodbi o ustanovitvi konzorcija za prevzem družbe A.A., d.d., z dne 11. 12. 2007. Prenos delnic znotraj udeležencev konzorcija na posameznika iz konzorcialne skupine namreč ne pomeni nadaljnjega pridobivanja delnic, ampak zgolj relokacijo med udeleženci, ki so prevzem že izvršili. Taka relokacija pa je v določbi 4. točke 1. odstavka 22. člena ZPre-1 izrecno dovoljena. Interes manjšinskih delničarjev namreč glede prenosa njihovih delnic na katerokoli izmed družb organiziranih v konzorcij, v ničemer ne bi bil poslabšan. Po oceni drugostopenjskega sodišča torej več razlogov govori v prid stališču, da tožeča stranka verjetno s tožbo ne bo uspela.

2.Škoda, ki lahko nastane družbam, udeleženim pri iztisnitvi zaradi poznejšega vpisa Zakonsko besedilo - družbam udeleženim pri iztisnitvi je treba v skladu s 2. odstavkom 387. člena ZGD-1 v zvezi s 5. odstavkom 590. člena ZGD-1 razlagati smiselno. Kot družbo, ki ji nastaja škoda, je treba razumeti predlagatelja, pa tudi udeležence iztisnitve, to je glavnemu delničarju in manjšinskim delničarjem, ki ne nasprotujejo vpisu sklepa o prenosu delnic manjšinskih delničarjev na glavnega delničarja. Drugostopenjsko sodišče sprejema razloge predlagatelja, da bi moral glavni delničar v primeru, da v tem postopku ne bi uspel, ponoviti celoten postopek v skladu z določbami ZGD-1, imenovati revizorja, pripraviti oceno vrednosti delnic družbe A.A., d.d., kar bi zanj pomenilo znatne stroške. Manjšinski delničarji, ki so napadli omenjeni skupščinski sklep, imajo skupaj komaj 0,0062 % delnic predlagatelja, medtem ko je za predlog sklepa o prenosu delnic manjšinskih delničarjev na glavnega delničarja glasovalo 99,90 %, navzočih oziroma zastopanih delnic družbe z glasovalno pravico. Kot je bilo že pojasnjeno, je treba družbe organizirane v konzorcij obravnavati kot enega (glavnega) delničarja, zato je neutemeljen pritožbeni očitek, da bi moral predlagatelj konkretizirano navesti, kakšna škoda naj bi nastala vsaki izmed družb, organiziranih v konzorcij. Predlagatelju in manjšinskim delničarjem, ki so glasovali za sprejem sklepa pod točko 2.3. 18 skupščine predlagatelji z dne 17. 1. 2008 bi torej lahko nastala škoda zaradi poznejšega vpisa. Po presoji vseh elementov navedenih v 5. odstavku 590. člena ZGD-1 je po mnenju drugostopenjskega sodišča prevladal interes za hitro odločitev o vpisu.

Zaradi specialne ureditve glede pravične cene po ZPre-1 (2. odstavek 68. člena tega zakona) odpadejo pri višini denarne odpravnine postopki v zvezi z obveznostjo sodelovanja revizorja pri ugotavljanju primernosti višine denarne odpravnine. Manjšinski delničarji so namreč pri iztisnitvi v skladu s pravili po 2. odstavku 68. člena ZPre-1 v svojem položaju izenačeni s tistimi delničarji, ki so prodali delnice v postopku prevzemne ponudbe. Zato predlagatelj ni zavezan k predlogu za vpis sklepov o prenosu delnic manjšinskih delničarjev na glavnega delničarja v skladu s 4. točko 137. člena Uredbe o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (Uredba) predložiti poročila revizorja o primernosti ponujene denarne odpravnine (4).

V skladu s pooblastili iz 2. točke 39. člena ZSReg je drugostopenjsko sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep registrskega sodišča. (1) Primerjaj še sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, opr. št. III Ips 175/2007 z dne 30.9.2008. (2) Primerjaj še sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, opr. št. III Ips 175/2007 z dne 30.9.2008. (3) Več glej Komentar Zakona o gospodarskih družbah GV Založba, Ljubljana 2007, druga knjiga M. Kocbek, stran 690. (4) Zakon o prevzemih, uvodna pojasnila, GV Založba, Ljubljana 2006, prof. dr. Marjan Kocbek in ostali, stran 169 in veliki Komentar Zakona o gospodarskih družbah, druga knjiga, GV Založba, Ljubljana 2007, M. Kocbek, stran 688 in 689.