Jedro

Pri napolnjevanju vsebine standarda „nesorazmernosti“ v pomenu 3. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP zato ne gre zgolj za razliko med dolžnikovim premoženjem in obveznostmi, pač je potrebno upoštevati, da je njegov namen predvsem zaščititi upnike, ki so bili žrtve dolžnikovega lahkomiselnega, špekulativnega ali neodgovornega ravnanja, ne pa preprečiti dolžniku vsakršnega prevzemanja obveznosti. Pri presoji dolžnikove (ne)vrednosti odpusta obveznosti mora sodišče upoštevati tudi njegov moralno - etični odnos do ravnanj, ki so privedla do prezadolžitve ter odnos do upnikov. Zato pritožnica utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje pri presoji povsem prezrlo njene trditve, da nikoli ni imela namena oškodovati upnike, da jih je ves čas plačevala, kolikor jih je le lahko, tudi potem, ko so po prodaji stanovanja in kasneje hudi bolezni njeni življenjski stroški narasli, prihodki pa zelo padli in se je zaradi dolgov znašla v začaranem krogu in nove kredite najemala le zato, da je pokrila osnovne življenjske stroške in odplačevala dolgove.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se zavrne ugovor upnice proti odpustu obveznosti (p. d. 46).

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom postopek odpusta obveznosti ustavilo in predlog za odpust obveznosti zavrnilo.

2. Zoper navedeni sklep se je dolžnica pravočasno pritožila iz vseh pritožbenih razlogov in višjemu sodišču predlagala, da se izpodbijani sklep spremeni tako, da ugovor zoper odpust obveznosti zavrne, oziroma podrejeno, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Upnica je v odgovoru na pritožbo predlagala zavrnitev pritožbenih razlogov in potrditev izpodbijanega sklepa.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Namen odpusta obveznosti je poštenemu in vestnemu stečajnemu dolžniku omogočiti, da preneha tisti del njegovih obveznosti, ki jih ni zmožen izpolniti iz premoženja, ki ga ima ob začetku postopka osebnega stečaja ali ga lahko pridobi med postopkom osebnega stečaja do poteka preizkusnega obdobja (prvi odstavek 399. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - ZFPPIPP). Odpust obveznosti ni dovoljen, če iz ravnanja stečajnega dolžnika v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja ali glede na njegov premoženjski položaj izhaja, da bi bil odpust obveznosti temu stečajnemu dolžniku v nasprotju z namenom odpusta obveznosti iz prvega odstavka tega člena - zloraba pravice do odpusta obveznosti (tretji odstavek 399. člena ZFPPIPP). ZFPPIPP v četrtem odstavku 399. člena primeroma našteva tiste najbolj očitne primere zlorabe pravice do odpusta obveznosti, ki so tudi najpogostejše. Med njimi je tudi dolžnikovo prekomerno prevzemanje obveznosti, ki je nesorazmerno z njegovim premoženjskim položajem (3. točka četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP).

6. Sodišče prve stopnje je kot nosilni razlog za svojo odločitev navedlo, da je dolžnica prevzemala obveznosti, ki so bile nesorazmerne z njenim premoženjskim položajem, in s tem zlorabila pravico do odpusta obveznosti. Tako je iz prejete kupnine za prodano stanovanje v letu 2019 poplačala le hipotekarnega upnika in ne vseh upnikov. Že v letu 2018 je prevzela solidarno poroštvo za kredit svoje matere, kasneje v obdobju od decembra 2019 do oktobra 2021 pa sklenila več posojilnih pogodb kljub temu, da je v letih 2020 in 2021 prejemala plačo, ki je bila le nekoliko višja od minimalne. Sodišče prve stopnje je tudi navedlo, da je dolžnica v letu 2020 zbolela in bila dlje časa v bolniškem staležu, vendar je ugotovilo, da njena bolezen ni povzročila insolventnosti, saj je glavnina njenih obveznosti nastala že pred tem.

7. Upnica je v ugovoru zoper odpust navedla dejstva glede dolžničinega zadolževanja, ki jih je v izpodbijanemu sklepu povzelo tudi sodišče prve stopnje in na podlagi katerih je mogoča ugotovitev, da je bila dolžnica prezadolžena oziroma insolventna. Takšna ugotovitev je predpostavka za vodenje postopka osebnega stečaja, ne zadošča pa za odvzem odpusta. Nesorazmerno zadolževanje iz 3. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP namreč ne pomeni kakršnegakoli zadolževanja, zaradi katerega dolžnik ni sposoben poravnati svojih dolgov; če bi bilo tako, stečajni postopek sploh ne bi bil potreben. Sodna praksa se je že izrekla, da pojma „nesorazmernosti prevzetih obveznosti s premoženjskim položajem dolžnika“ v smislu citirane določbe ne gre ocenjevati zgolj matematično (kot razliko med dolžnikovim premoženjem in obveznostmi), saj lahko v življenju vsakega posameznika nastopijo okoliščine, ko obveznosti oziroma stroški presežejo razpoložljive prihodke oziroma premoženje, in lahko takšno stanje traja tudi daljši čas. Upoštevati je treba, da morajo tudi prezadolžene (fizične) osebe prevzemati določene vsakdanje obveznosti. Prav tako je treba upoštevati, da so osebe, ki postanejo stečajni dolžniki „sorazmernost med prevzetimi obveznostmi in lastnim premoženjskim položajem“ v nekem časovnem trenutku pred uvedbo stečajnega postopka že porušile in zato, strogo vzeto, od tega trenutka dalje „sorazmernosti“ ni več, vsaka nova prevzeta obveznost pa „nesorazmernost“ praviloma samo še poglobi.

8. Pri napolnjevanju vsebine standarda „nesorazmernosti“ v pomenu 3. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP zato ne gre zgolj za razliko med dolžnikovim premoženjem in obveznostmi, pač je potrebno upoštevati, da je njegov namen predvsem zaščititi upnike, ki so bili žrtve dolžnikovega lahkomiselnega, špekulativnega ali neodgovornega ravnanja, ne pa preprečiti dolžniku vsakršnega prevzemanja obveznosti. Pri presoji dolžnikove (ne)vrednosti odpusta obveznosti mora sodišče upoštevati tudi njegov moralno - etični odnos do ravnanj, ki so privedla do prezadolžitve, ter odnos do upnikov. Zato pritožnica utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje pri presoji povsem prezrlo njene trditve, da nikoli ni imela namena oškodovati upnike, da jih je ves čas plačevala, kolikor jih je le lahko, tudi potem, ko so po prodaji stanovanja in kasneje hudi bolezni njeni življenjski stroški narasli, prihodki pa zelo padli in se je zaradi dolgov znašla v začaranem krogu in nove kredite najemala le zato, da je pokrila osnovne življenjske stroške in odplačevala dolgove.

9. Po presoji višjega sodišča na podlagi podatkov v spisu ni mogoč zaključek, da dolžničino nesorazmerno prevzemanje obveznosti izkazuje znake nekorektnega ravnanja oziroma neprimeren subjektivni odnos do prevzemanja obveznosti. Pri tej presoji je pomembno dejstvo, kaj je dolžnica sama storila za izpolnitev prevzetih obveznosti. Drži očitek iz ugovora upnice, da dolžnica s prejeto kupnino za stanovanje v aprilu 2019 ni poplačala vseh upnikov. Vendar pritožnica utemeljeno opozarja, da je potrebno pri tem upoštevati, da je morala poravnavati tudi druge obveznosti (mesečno tržno najemnino in osnovne življenjske stroške), za katere ni zadostoval njen minimalen osebni dohodek oziroma nadomestilo za bolniško odsotnost. V zvezi s tem je pomemben predmet in namen prevzetih obveznosti. Ni vseeno, ali je dolžnica prevzemala običajne vsakdanje obveznosti, ali je šlo za bolj neobičajne ali celo ekskluzivne predmete in storitve. Pridobljeni izpisi prometa za obdobje od aprila 2019 do februarja 2022 potrjujejo njene navedbe, da je z razpoložljivimi sredstvi plačevala najemnino in osnovne življenjske stroške (hrana, zdravila, položnice). Iz njih ne izhaja, da jih je potrošila za neobičajne ali celo ekskluzivne predmete in storitve. Tudi upnica v ugovoru v tej smeri ni zatrjevala nobenih dejstev. Kot poudarja pritožba in izhaja tudi iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, je bilo sodišče prve stopnje seznanjeno z dolžničinim zdravstvenim stanjem. Institut odpusta obveznosti je predviden z namenom, da se prezadolženi dolžnik reši dolžniške krize, v katero je zašel brez špekulativnih namenov, tudi zaradi okoliščin, na katere ni imel vpliva. Ena takšnih je gotovo bolezen, ki jo zatrjuje in dokazuje dolžnica in je med drugim povzročila, da so zaradi zdravljenja v letu 2020 dolžničini stroški še narasli, mesečni prihodek pa zaradi dolgotrajne bolniške odsotnosti dodatno padel. Ob vsem navedenem pridobljeni izpisi prometa iz obdobja od aprila 2019 do februarja 2022 potrjujejo tudi pritožničine navedbe, da upnikov ni prenehala odplačevati in je obveznosti iz naslova vzetih posojil in prevzetega poroštva plačevala ves čas, kolikor je zmogla glede na razpoložljiva sredstva. S tem je izkazano njeno prizadevanje za vsaj delno poplačilo upnikov tudi v obdobju, ko se je znašla v težki življenjski situaciji.

10. Nenazadnje je potrebno pri presoji upoštevati tudi, ali je imel upnik možnost zaščite pred dolžnikovim neplačilom dolga oziroma ali tudi sam ni ravnal nepremišljeno. S 3. točko četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP so zavarovani upniki pred dolžnikovim lahkomiselnim in neodgovornim prevzemanjem obveznosti, ki niso sorazmerne z njegovim premoženjskim položajem. Sodna praksa se je že izrekla, da se tudi od upnikov, še posebej, če gre za ustanove, ki se profesionalno ukvarjajo s posojanjem denarja, pričakuje odgovorno in preudarno ravnanje. Zato je za presojo pomembno, da so v stečajnem postopku prijavljene in priznane terjatve v višini 44.922,64 EUR, pri čemer iz ugovora izhaja, da večji del dolga v višini 23.152,13 EUR izvira iz poroštvene pogodbe z X., d. d., preostali del v višini 17.508,04 EUR pa iz dveh posojilnih pogodb z X., d. d., pravno prednico upnice, ki ugovarja odpustu obveznosti. Ostali dolgovi iz potrošniških kreditov, ki jih je imela dolžnica ravno tako sklenjene z ustanovami, ki se profesionalno ukvarjajo s posojanjem denarja, ne dosegajo 2.000,00 EUR. Pritožnica utemeljeno opozarja, da je imela pravna prednica upnice vse možnosti, da se prepriča o njenem premoženjskem stanju, kar pomeni, da je vedela (oziroma bi morala ali mogla vedeti), kakšno je to stanje, ko je z njo v letu 2018 sklenila posojilno in poroštveno pogodbo, v letu 2019 pa še eno posojilno pogodbo. Banka, katere osnovna dejavnost je poslovanje z denarjem, se je gotovo s stopnjo skrbnosti dobrega gospodarstvenika prepričala, da sredstva, s katerimi je razpolagala dolžnica, zadostujejo za prevzem vseh naštetih obveznosti. Čeprav drži očitek dolžnici, da bi se morala zavedati, da ima minimalne dohodke, in ob že prevzetih obveznosti v letu 2018 dodatno prevzemanje obveznosti še v letu 2019 ni primerno, pa isto velja za pravno prednico upnice: ob tako nizkem dohodku in že prevzetih obveznostih bi se banka ob minimalni skrbnosti morala zavedati, da dolžnica dodatno prevzetih obveznosti ne bo mogla izpolnjevati. Zakaj je z dolžnico na minimalnem osebnem dohodku ob posojilni pogodbi sklenila še poroštveno pogodbo, po prodaji edinega premoženja (stanovanja) pa še novo posojilno pogodbo, je v ugovoru ostalo v celoti nepojasnjeno.

11. Glede na vse navedeno se izkaže, da ugovor upnice proti odpustu obveznosti ni utemeljen, saj dolžnici ni mogoče očitati zlorabe pravice do odpusta obveznosti. Višje sodišče je zato utemeljeni pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je ugovor proti odpustu obveznosti zavrnilo (3. točka 356. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

-------------------------------

1(1) VSL sklepi Cst 523/2015 z dne 9. 9. 2015, Cst 158/2017 z dne 4. 4. 2017 in Cst 159/2021 z dne 5. 5. 2021.

2(2) VSL sklepi Cst 495/2015 z dne 1. 9. 2015, Cst 213/2017 z dne 9. 5. 2017 in Cst 705/2017 z dne 9. 1. 2018.

Zveza:

Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 399, 399/1, 399/3, 399/4-3

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.