Jedro

Dvom predlagateljice v nepristranskost odločanja sodišča, ki ni niti konkretiziran, še manj pa dokazno podprt, ne more pomeniti utemeljenega razloga, ki bi pri razumnem posamezniku ter v očeh javnosti lahko vzbudil dvom o nepristranskosti sojenja v konkretni zadevi.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1.Šestnajsta nasprotna udeleženka je v nepravdni zadevi zaradi ureditve razmerij med lastniki v pritožbi zoper sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani N 744/2018 z 21. 6. 2023 podala predlog za delegacijo pristojnosti v zvezi s pritožbenim postopkom pred Višjim sodiščem v Ljubljani. Navaja, da "iz pritožbe izhaja, da gre za pristransko (nepošteno) sojenje, in vzbuja dvom zaradi poznanstev".

2.Predlog ni utemeljen.

3.Po 67. členu ZPP lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Delegacija pristojnosti je v prvi vrstni namenjena zagotavljanju smotrnosti. Kot "drug tehten razlog", pa je mogoče upoštevati tudi dvom v tako imenovano objektivno nepristranskost sodišča, ki je okrnjena, če bi odločanje pred sodiščem v očeh zunanjega opazovalca vzbudilo dvom, ali je sojenje v takšnem položaju lahko nepristransko.

4.Predlagateljica prenosa pristojnosti ne navede razlogov, ki bi kazali na to, da bi se pred drugim stvarno pristojnim sodiščem postopek lažje opravil. Prav tako v predlogu ni ničesar, kar bi lahko predstavljalo drug tehten razlog za prenos pristojnosti. Predlagateljica sicer navede, da gre za pristransko (nepošteno) sojenje, ki vzbuja dvom zaradi poznanstev, a trditev o pristranskem sojenju ter poznanstvih prav z ničemer ne utemelji.

5.Vrhovno sodišče iz navedb v pritožbi, na katere se sklicuje v predlogu za prenos pristojnosti, lahko razbere predvsem, da ni zadovoljna z odločitvijo sodišča prve stopnje. Povzema tudi predhodno odločitev, ki jo je potrdilo višje sodišče. Nezadovoljstvo oziroma nestrinjanje stranke z odločbo pristojnega sodišča, izdano v predhodnem postopku, pa ne pomeni razloga za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Odpravi dvoma v procesno in materialnopravno pravilnost sodniških odločitev so namenjena redna (in kadar so izpolnjeni zakonski pogoji tudi izredna) pravna sredstva, odpravi dvoma v sposobnost nepristranskega odločanja posamičnega sodnika pa predlog za izločitev takega sodnika. Šele če bi bili izločeni vsi sodniki pristojnega sodišča, bi prišla v poštev nujna delegacija na podlagi 66. člena ZPP, ne delegacija na podlagi 67. člena ZPP.

6.Ker dvom predlagateljice v nepristranskost odločanja sodišča, ki ni niti konkretiziran, še manj pa dokazno podprt, ne more pomeniti utemeljenega razloga, ki bi pri razumnem posamezniku ter v očeh javnosti lahko vzbudil dvom o nepristranskosti sojenja v konkretni zadevi, je Vrhovno sodišče predlog nasprotne udeleženke za prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče zavrnilo.

-------------------------------

Op. št. (1)Sklep Vrhovnega sodišča I R 160/2022 s 7. 12. 2022.

Op. št. (2)Prim. sklepi Vrhovnega sodišča I R 78/2023 s 24. 5. 2023 in drugi.

Op. št. (3)Sklep Vrhovnega sodišča I R 27/2023 s 15. 3. 2023.

Zveza:

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 67

Pridruženi dokumenti:*

Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.