Jedro

Tožena stranka smiselno podanega predloga za vrnitev v prejšnje stanje po prvem odstavku 103. člena ZUP ni upoštevala. Četudi tožnica ni navedla zakonske določbe, je bila njena vsebina vloge takšna, da bi tožena stranka morala v skladu z drugim odstavkom 7. člena ZUP tožnico opozoriti na možnost vrnitve v prejšnje stanje. Ker tega ni storila, je bilo kršeno načelo varstva pravic stranke po določbi 7. člena ZUP.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Odločba Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, št. 844-1/2013/17 z dne 4. 10. 2013, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR, v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom, številka 844-1/2013/17 z dne 4. 10. 2013, je odločeno, da se zahteva podjetja A. d.o.o., za dodelitev sredstev za odpravo škode na strojih in opremi, zalogah in zaradi izpada prihodka, zavrže. V obrazložitvi tožena stranka razlaga, da gre za drugo fazo nadaljevanja prvega ukrepa za blažitev odprave posledic gospodarske škode v obliki sheme „de minimis“, ki ga je kot javni poziv za pomoč podjetjem, ki so utrpela škodo kot posledico poplav v novembru 2012, izvajal Slovenski podjetniški sklad (v nadaljevanju Sklad). Tožeča stranka je dne 18. 6. 2013 podala vlogo za povrnitev sredstev zaradi škode na strojih in opremi v višini 11.019,00 EUR, škode na zalogah v višini 13.184,00 EUR in izpada prihodka v višini 3.358,00 EUR. Ker je bila vloga nepopolna, jo je Sklad dne 2. 7. 2013 pozval, da jo ustrezno dopolni v roku 12 dni. Tožena stranka je dne 30. 7. 2013 poslala dopolnitev vloge in zamudila rok, ki se je iztekel 20. 7. 2013 (obvestilo je podjetje prevzelo dne 8. 7. 2013). Glede na navedeno se vloga v skladu z drugim odstavkom 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) zavrže. Zavrženje vloge je potrdila Komisija za odpravo posledic škode v gospodarstvu, imenovana s sklepom Vlade RS, št. 01203-15/2012/3 z dne 23. 8. 2012. 2. Tožeča stranka v tožbi in pripravljalni vlogi izpodbija odločitev tožene stranke iz vseh treh tožbenih razlogov. Procesna kršitev je v tem, da ni bilo zagotovljeno varstvo njenih pravic v skladu s 7. členom ZUP, ki med drugim določa, da kadar uradna oseba, glede na podano dejansko stanje izve ali sodi, da ima stranka v postopku podlago za uveljavitev kakšne pravice, jo na to opozori. Tožeča stranka, ki je dopolnila vlogo sama, brez odvetnika dne 30. 7. 2013 (tega dne priporočeno oddano) je določno navedla, zakaj ni mogla pravočasno vloge dopolniti. Takrat, ko je prispel poziv, so bile vse osebe pri tožeči stranki na letnem dopustu. Ker ni bilo nikogar, ki bi lahko dopolnil vlogo, ker to lahko stori le zakoniti zastopnik, so to storili takoj, ko so se vrnili iz dopusta. Nihče od zaposlenih takrat ni imel pooblastil za dopolnitev vloge. Na podlagi 103. člena ZUP, ki določa statut vrnitve v prejšnje stanje, bi lahko tožena stranka sklepala, da je bil predlog podan v tej smeri. Vloga je bila zakonsko pravilno oddana v osmih dneh od dneva, ko je prenehal vzrok za zamudo. Zakonita zastopnika tožeče stranke sta bila namreč z družino na letnem dopustu od 1. 7. 2013 do 24. 7. 2013. Tožena stranka bi morala obrazložiti, zakaj ni upoštevala pravočasnega predloga za vrnitev v prejšnje stanje. Posledično pa bi morala vlogo obravnavati meritorno. Predlaga, da se izpodbijana odločba odpravi in vrne toženi stranki v ponoven postopek. Priglaša tudi stroške postopka, ki jih v nadaljevanju specificira.

3. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

K I. točki izreka:

4. Tožba je utemeljena.

5. Z izpodbijano odločbo je bilo odločeno o vlogi tožeče stranke, ki jo je ta vložila na podlagi Javnega poziva za pomoč podjetjem, ki so utrpela škodo kot posledico poplav v novembru 2012. Med strankami postopka je nesporno dejansko stanje, da je tožeča stranka po vročitvi obvestila o dopolnitvi vloge s strani tožene stranke (Sklada) z dne 2. 7. 2013, po preteku na tem obvestilu določenega 12 dnevnega roka za dopolnitev vloge, le-to dopolnila. Kot izhaja iz dopolnitve vloge z dne 29. 7. 2013, je v njej navedla, da vloga ni mogla biti dopolnjena, ker so bili zakoniti zastopniki (so majhno družinsko podjetje) na letnem dopustu. Pisemsko pošiljko so podpisali zaposleni. Zaradi majhnosti imajo več funkcij združenih v eni osebi ter v nadaljevanju navaja, katere priloge za dopolnitev vloge pošilja.

6. Utemeljen je tožbeni ugovor, da tožena stranka smiselno podanega predloga za vrnitev v prejšnje stanje po prvem odstavku 103. člena ZUP, ni upoštevala. Dejstvo je, da je tožeča stranka to vlogo vložila sama. Četudi ni navedla zakonske določbe, je bila njena vsebina v vlogi takšna, da bi morala tožena stranka v skladu z drugim odstavkom 7. člena ZUP, ki določa, da kadar uradna oseba glede na podano dejansko stanje izve ali sodi, da ima stranka v postopku podlago za uveljavitev kakšne pravice, jo na to opozori, takšno zakonsko določbo v spornem primeru upoštevati. Utemeljen je tako tožbeni ugovor, da je bilo kršeno načelo varstva pravic stranke po določbi 7. člena ZUP in je ta kršitev vplivala na zakonitost izpodbijanega upravnega akta.

7. Tožena stranka je tako nepravilno, na podlagi drugega odstavka 67. člena ZUP, vlogo oziroma zahtevo tožeče stranke z dne 18. 6. 2013, za dodelitev sredstev za odpravo škode na strojih in opremi, zalogah in zaradi izpada prihodka, kot nepopolno zavrgla. Sodišče je na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) izpodbijano odločbo odpravilo (niso bila upoštevana pravila postopka) in zadevo po tretjem odstavku tega člena vrnilo toženi stranki v ponoven postopek.

K II. točki izreka:

8. Tožeča stranka je ob vložitvi tožbe zahtevala tudi povrnitev stroškov postopka. Sodišče o zahtevi odloča na podlagi določbe tretjega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da če sodišče tožbi ugodi in v upravnem sporu izpodbijani upravni akt odpravi ali ugotovi nezakonitost izpodbijanega akta, se tožeči stranki glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov skladno s Pravilnikom, ki ga izda minister, pristojen za pravosodje. Prisojeni znesek plača tožena stranka. Upoštevaje določbo 2. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožeči stranki v upravnem sporu (Pravilnik) sodišče ugotavlja, da je tožečo stranko v upravnem sporu zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, zadeva pa je bila rešena na seji, zato je skladno z določbo drugega odstavka 3. člena Pravilnika tožeči stranki priznalo stroške v višini 285 EUR, povečane za 22% DDV.