Jedro

Prokura upravičuje prokurista za vsa pravna dejanja, ki spadajo v pravno sposobnost družbe, razen za odsvojitev in obremenitev nepremičnin, za kar mora biti prokurist posebej pooblaščen. V okvir pravne sposobnosti družbe sodi tudi procesna sposobnost družbe. Prokura kot splošno pooblastilo za opravljanje vseh (materialnopravnih in procesnopravnih) dejanj (razen v zvezi z odsvojitvijo in obremenitvijo nepremičnin) vsebuje upravičenje tako za opravljanje procesnih dejanj v pravdnem postopku kot za zastopanje družbe pri podelitvi (procesnega) pooblastila.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razveljavilo sklep tega sodišča IX Pg 4651/2010 z dne 4. 10. 2011, s katerim je sodišče dovolilo zavarovanje s predhodno odredbo in predlog tožeče stranke za izdajo predhodne odredbe z dne 30. 9. 2011 zavrglo. Obrazložilo je, da tožečo stranko v postopku zastopa prokurist M. A., ki je predložil pooblastilo za zastopanje. Sodišče je dne 22. 2. 2012 izdalo sklep, s katerim je tožeči stranki naložilo, da v roku 15 dni imenuje pooblaščenca, ki je odvetnik ali drugo osebo, ki je opravila pravniški državniški izpit, ali izjaviti, da se bo zastopala sama, sicer bo sodišče štelo, da dejanja, ki so bila opravljena po prokuristu M. A., niso bila opravljena. Tožeča stranka v danem roku ni storila ničesar in ni dopolnila vloge v skladu s tretjim odstavkom 87. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Zato je sodišče po četrtem odstavku 88. člena ZPP štelo, da dejanja, opravljena po prokuristu M. A., niso bila opravljena.

2. Tožeča stranka je zoper sklep vložila pravočasno pritožbo, smiselno iz vseh pritožbenih razlogov, in predlagala razveljavitev sklepa.

3. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev. Priglasila je stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožnica vztraja, da je prokurist pooblaščen opravljati vsa dejanja za tožečo stranko v tem postopku. Navaja, da je zakoniti zastopnik tožeče stranke prokurista pooblastil tudi za sprejemanje vseh sodnih pisanj, kar je razvidno iz pooblastila z dne 6. 8. 2011. Zato bi moralo sodišče vročiti prokuristu (na naslov v Republiki Sloveniji) sklep z dne 22. 2. 2012 (s pozivom na imenovanje pooblaščenca, ki je odvetnik ali druga oseba z opravljenim pravniškim državnim izpitom) kot tudi izpodbijani sklep, ne pa, da je naenkrat začelo vročati sodna pisanja direktno tožeči stranki v BIH. Direktor tožeče stranke se je odpovedal oziroma je prenesel na prokurista nalogo sprejemanja pisanj in opravljanja pravnih dejanj v tem postopku, tudi imenovanja odvetnika oziroma druge osebe s pravniškim državnim izpitom za pooblaščenca. Zato zakoniti zastopnik tožeče stranke ni niti zagotovil prevzemanja sodnih pisanj v BIH, pač pa le v Republiki Sloveniji, in sicer po prokuristu M. A..

6. Po 35. členu Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) prokura upravičuje prokurista za vsa pravna dejanja, ki spadajo v pravno sposobnost družbe, razen za odsvojitev in obremenitev nepremičnin, za kar mora biti prokurist posebej pooblaščen. V okvir pravne sposobnosti družbe sodi tudi procesna sposobnost družbe (drugi odstavek 4. člena ZGD-1 z naslovom „pravna osebnost“ določa: Družbe kot pravne osebe lahko tožijo ali so tožene). Skupno branje 35. člena in 4. člena ZGD-1 nasprotuje zaključku, da ZGD-1 pri naštevanju upravičenj prokurista določa le materialnopravne posle. Prokura kot splošno pooblastilo za opravljanje vseh (materialnopravnih in procesnopravnih) dejanj (razen v zvezi z odsvojitvijo in obremenitvijo nepremičnin) vsebuje upravičenje tako za opravljanje procesnih dejanj v pravdnem postopku kot za zastopanje družbe pri podelitvi (procesnega) pooblastila (prim. sklep VS RS III Ips 229/2008).

7. Ne glede na navedeno pritožnica utemeljeno opozarja, da je zakoniti zastopnik dne 6. 8. 2011 imenoval M. A. tudi za pooblaščenca za sprejemanje pisanj v smislu 146. člena ZPP. Kadar ima stranka pooblaščenca za sprejemanje pisanj, se pisanja vročajo njemu (prim. prvi in tretji odstavek 137. člena ZPP). Tudi iz tega razloga bi sodišče prve stopnje moralo sklep z dne 22. 2. 2012 kot tudi izpodbijani sklep vročiti M. A., kot mu je dotlej vročalo vsa dotedanja sodna pisanja, saj ni bilo razloga, da prekine obstoječo prakso. Pritožnica pravilno opozarja, da ji je bila z nepravilnim vročanjem odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Glede na navedeno je sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP).

8. Izrek o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).