Jedro

Solidarni dolžniki so v izvršilnem postopku načeloma navadni sosporniki.

Ker je bila izvršba zoper drugo dolžnico z zadnjim predlaganim sredstvom že pravnomočno ustavljena, s tem pa se je zoper njo končal tudi izvršilni postopek, je upnikov predlog za nadaljevanje izvršbe z novim sredstvom zoper drugo dolžnico prepozen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrglo predlog upnika za nadaljevanje izvršbe na nepremičnine zoper dolžnici R. R. in D. R. (1. točka izreka), predlog upnika za nadaljevanje izvršbe na nepremičnine zoper dolžnika Z. R. pa je zavrnilo (2. točka izreka).

Odločitev sodišča prve stopnje s pravočasno pritožbo izpodbija upnik in v njej uveljavlja vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Navaja, da je sodišče prve stopnje napačno ugotovilo dejansko stanje, saj je s predlogom primarno predlagal razširitev izvršbe še z izvršbo na sredstva dolžnikov pri organizacijah za plačilni promet, kot drugo izvršilno sredstvo pa je predlagal izvršbo na nepremičnine, ki so v celoti v lasti dolžnice R. R. Poudarja, da se v izvršilni zadevi opr. št. I 03/00916 izvršba vodi zoper solidarne dolžnike R., predmetni izvršilni postopek pa še ni bil končan, saj je trenutno v teku izvršilno sredstvo na plačo oz. druge denarne prejemke dolžnika Z. R. Sodišče prve stopnje je prekoračilo njegov zahtevek, saj ni predlagal nadaljevanja izvršbe na nepremičnine zoper dolžnika Z. R. in D. R., ker nista lastnika nepremičnin. Priznava, da sta bili s sklepom z dne 15. 2. 2005 ter s sklepom z dne 13. 1. 2011 ustavljeni izvršbi na plačo oz. druge stalne prejemke za dolžnici R. R. in D. R., vendar pa to še ne pomeni, da se je končal tudi izvršilni postopek, saj ni bila ustavljena tudi izvršba na plačo R. Z. Ustavitev izvršbe je bila zgolj delna, izvršilni postopek pa nikoli ni bil ustavljen, zato bi sodišče prve stopnje moralo ugoditi njegovemu predlogu in v tem izvršilnem postopku nadaljevati izvršbo na nepremičnine v lasti dolžnice R. R., prav tako pa bi moralo odločiti tudi o njegovem predlogu za nadaljevanje izvršbe na denarna sredstva dolžnikov pri organizacijah za plačilni promet. Nejasna je obrazložitev sodišča prve stopnje, da bo o predlogu za nadaljevanje izvršbe na denarna sredstva dolžnikov odločeno v zadevi opr. št. I 916/2003. Da izvršilni postopek ni bil končan, izhaja tudi iz uvoda sklepa z dne 13. 1. 201, saj so v njem navedeni še vsi dolžniki, poleg tega pa je bila že s sklepom o izvršbi dovoljena izvršba zoper vse zgoraj navedene solidarne dolžnike, kljub temu, da je dolžnik s predlogom za izvršbo kot edino sredstvo izvršbe predlagal izvršbo na nepremičnine, ki so bile v lasti zgolj R. R. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da v celoti ugodi njegovemu predlogu za nadaljevanje izvršbe z novimi izvršilnimi sredstvi, podredno pa predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek ter priglaša pritožbene stroške.

Pritožba ni utemeljena.

Relevantno materialno podlago za odločitev v obravnavanem primeru predstavlja določba tretjega odstavka 34. člena ZIZ, ki določa, da lahko sodišče do konca izvršilnega postopka na upnikov predlog dovoli poleg že dovoljenih sredstev oz. predmetov, izvršbo še z drugimi sredstvi in na drugih predmetih oz. namesto že dovoljenih sredstev in predmetov z drugimi sredstvi oz. predmeti.

Odločilnega pomena v obravnavanem primeru je dejstvo, da so dolžniki, kljub s strani upnika zatrjevani solidarni obveznosti, navadni sosporniki (195. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) in ne enotni sosporniki, kot to v pritožbi neutemeljeno skuša prikazati upnik. Navedeno pomeni, da je vsak dolžnik v postopku samostojna stranka, izvršilni postopek pa teče zoper vsakega od njih. Ker pa je bila po neizpodbijanih ugotovitvah sodišča prve stopnje izvršba z zadnjim predlaganim sredstvom (na osebni dohodek) pravnomočno ustavljena na podlagi sklepov z dne 15. 2. 2005 in z dne 13. 1. 2011, to pomeni, da se je s pravnomočnostjo navedenih sklepov o ustavitvi izvršbe zoper njiju končal tudi izvršilni postopek, saj le-ta brez sredstva in predmeta izvršbe niti ne more teči (prim. določbo prvega odstavka 40. člena ZIZ, ki določa obvezne sestavine predloga za izvršbo). Ob navedenem upnik v pritožbi neutemeljeno navaja, da izvršilni postopek za dolžnici R. in D. R. ni končan, ker je še vedno v teku izvršba na denarne prejemke dolžnika Z. R. Ob dejstvu, da je upnik predlog za nadaljevanje izvršbe z novim sredstvom zoper R. in D. R. vložil dne 23. 2. 2011, tj. po pravnomočno ustavljenem izvršilnem postopku zoper njiju, je odločitev sodišča prve stopnje, ko je upnikov predlog v tem delu zavrglo, materialnopravno pravilna (v skladu s tretjim odstavkom 34. člena ZIZ). V zvezi s tem so pravno nepomembne pritožbene navedbe, da so v uvodu sklepa z dne 13. 1. 201 navedeni vsi dolžniki in da je bila s sklepom o izvršbi dovoljena izvršba zoper vse tri dolžnike.

Neutemeljene so pritožbene navedbe upnika, da je v predlogu za nadaljevanje izvršbe primarno predlagal razširitev z izvršbo na sredstva dolžnikov pri organizacijah za plačilni promet in šele podredno izvršbo na nepremičnine, saj to iz vsebine predloga (list. št. ... spisa) ne izhaja. Neutemeljene so tudi nadaljnje pritožbene navedbe o prekoračitvi zahtevka, postavljenega v predlogu za nadaljevanje izvršbe z novim sredstvom. Iz vsebine predloga namreč ne izhaja, da bi upnik nadaljevanje izvršbe na nepremičnine predlagal le zoper dolžnico R. R., ampak je kot dolžnike označil vse tri dolžnike. Tudi če bi bile te pritožbene navedbe utemeljene, pa upnik z njimi ne bi mogel doseči zase ugodnejše rešitve, saj morebitna prekoračitev predloga za nadaljevanje izvršbe na pravilnost odločitve o zavrženju predloga za nadaljevanje izvršbe na nepremičnine dolžnice R. R. nima vpliva. Tudi okoliščina, da je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom odločilo le o upnikovem predlogu za nadaljevanje izvršbe v delu, ko je kot sredstvo izvršbe predlagal izvršbo na nepremičnine, ne pa tudi v delu, ko je predlagal nadaljevanje izvršbe na denarna sredstva dolžnikov pri organizacijah za plačilni promet, ne vpliva na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločitve. Obrazložitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da bo o delu predloga za nadaljevanje izvršbe, ki se nanaša na nadaljevanje izvršbe na denarna sredstva dolžnikov pri organizacijah za plačilni promet, odločeno v zadevi opr. št. I 916/2003, pa tudi ni nejasna, saj je bilo v tej izvršilni zadevi, ki ima opr. št. In 25/2011, odločeno le o tistem delu upnikovega predloga, ki se nanaša na nadaljevanje izvršbe na nepremičnine.

V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in s 15. členom ZIZ).

Sodišče druge stopnje je po opisanem pritožbo upnika zavrnilo kot neutemeljeno (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Upnik sam krije stroške, priglašene v pritožbi, ker ti v obravnavanem primeru niso bili potrebni za izvršbo (peti odstavek 38. člena ZIZ ).