Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja pravilnosti stališča sodišča druge stopnje, po katerem se v zvezi z omejitvijo sprejema v novo članstvo po četrtem odstavku 65. člena ZDLov-1 kot člani lovske družine štejejo tudi častni člani in simpatizerji.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja pravilnosti stališča sodišča druge stopnje, po katerem se v zvezi z omejitvijo sprejema v novo članstvo po četrtem odstavku 65. člena ZDLov-1 kot člani lovske družine štejejo tudi častni člani in simpatizerji.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek za razveljavitev sklepa Lovske družine A. z dne 14. 3. 1014 o nesprejemu tožnika v njeno članstvo, zahtevek za sprejem tožnika v članstvo in zahtevek za plačilo odškodnine 3.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Tožnik je zoper sodbo sodišča druge stopnje vložil predlog za dopustitev revizije. Predlaga dopustitev revizije glede vprašanja: ali gre za kršitev osebnostne pravice, in sicer glede ustavno zagotovljene pravice do združevanja (42. člen Ustave RS), ko kot člane družine upošteva tudi častne člane in simpatizerje, ki niso polnopravni člani Lovske družine A. Navaja, da sodne prakse glede tega vprašanja ni, sodišči pa sta ga rešili napačno, zato je dopustitev revizije pomembna za zagotovitev pravne varnosti. Temeljna ustavna pravica vsakogar je svobodno združevanje z drugimi. Vztraja, da so člani lovske družine le tisti, ki so lovci oziroma imajo lovski izpit. Iz registra članstva Lovske družine A. za leto 2014 izhaja, da je imela ta le 44 polnopravnih članov, ostali pa so 4 častni člani in 4 simpatizerji. Sodišči sta prezrli ratio legis omejitve v članstvo, ki je zgolj v tem, da se opravi omejitev glede na lovno površino na enega člana, torej v tem, da družine omejijo število članov, ki izvajajo lov. Ob upoštevanju tega bi sodišče kot člane družine lahko upoštevalo zgolj 44 polnopravnih članov. Po Pravilih Lovske družine A. (v nadaljevanju Pravilih) simpatizerji poleg tega, da ne izvajajo lova in jim ni treba opraviti lovskega izpita, tudi nimajo aktivne in pasivne volilne pravice. Ne gre torej za polnopravne člane. Po Pravilih tudi tisti, ki se mu podeli naziv častnega člana, a ni član lovske družine, nima pravice odločanja. Pridruženi člani pa so tisti, ki zaradi invalidnosti ali bolezni ne morejo izpolnjevati članskih obveznosti; torej tudi ne gre za polnopravne člane. Razlaga, da je poleg izpolnjevanja pogojev po Pravilih potrebna še izvolitev v članstvo, pa je v nasprotju z ustavno zagotovljeno pravico do združevanja. Lovska družina mora vsakega kandidata, ki izpolnjuje vse predpisane pogoje, včlaniti. V primeru, da bi sodišče upoštevalo kot polnopravne člane častne člane, pridružene člane in simpatizerje, bi lovski družini omogočila izigravanje določb glede omejitev. Tako bi lahko lovska družina imela 40 simpatizerjev in le 10 polnopravnih članov ter bi bila vsem osebam, ki želijo postati člani lovske družine včlanitev onemogočena. Ratio legis te določbe je, da določeno društvo nima več lovcev, kot bi bilo smiselno na lovno površino. Torej ni pomembno koliko ima simpatizerjev, ki niso člani. Zato je sodišče tudi nepravilno zavrnilo predlog, da toženka predloži seznam takrat veljavnih lovskih izkaznic. Imeti lovsko izkaznico Lovske zveze Slovenije pomeni, da si vpisan v Lisjaku, ki je dejansko register vseh lovcev, ki so člani lovskih družin ter imajo pravico udejstvovati se v lovu. Ne drži, da omejitev, da simpatizerji nimajo aktivne in volilne pravice, ne pomeni, da niso člani društva. Ob takšnem stališču bi se lahko zgodilo, da bi manjšina v določeni družini bila voljena oziroma bi volila in sprejemala odločitve, kar bi bilo v nasprotju s pravico do združevanja ter 65. členom Zakona o divjadi in lovstvu (v nadaljevanju ZDLov-1), ki določa možnost omejitve le glede na lovno površino. Toženka torej odklonitve članstva ne more vezati na glasovanje na občnem zboru, kar izhaja tudi iz dosedanje sodne prakse (na primer sodba Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 3162/2012). Tudi zaključek sodišča, da dvomi, da tožnik vabila ni prejel, je nepravilen. Ker je bil postopek odklonitve tožnika v članstvo nepravilen in nezakonit, je bil nepravilno zavrnjen tudi zahtevek za plačilo odškodnine. Tožniku so bile kršene tudi pravice po 14., 22., 23. in 25. členu Ustave RS.

4. Predlog je utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je ocenilo, da so glede pravnega vprašanja, opredeljenega v izreku tega sklepa, pogoji za dopustitev revizije izpolnjeni (prvi odstavek 367. a člena Zakona pravdnem postopku), zato je revizijo v tem obsegu dopustilo.