Jedro

Tožbeni zahtevek denacionalizacijskega upravičenca, vložen proti fizični osebi kot lastniku nepremičnine (3. odst. 16. člena ZDen), ki svoj pravni interes za uveljavljanje ničnosti pravnega posla (109. člen ZOR), sklenjenega pred uveljavitvijo ZDen, s sklicevanjem na dol. 8. člena ZPN utemeljuje s statusom, ki mu ga je podelil ZDen, je mogoče obravnavati le po določilu 89. člena ZDen.

Izrek

Reviziji se ugodi in se izpodbijana sodba tako spremeni, da se tožbeni zahtevek, ki se glasi: "Kupna pogodba z dne 22.6.1981 in aneks z dne 8.11.1992, ki sta ju sklenila K., K. K., n.sol.o. - TOZD T. O., B. n.sol.o. kot prodajalec in F. K., M. K. ter B. K. kot kupci, s katero je bila prodana nepremičnina in sicer mlin v izmeri 308 m2, parcela štev. 25/2 ter zemljišče v izmeri 555 m2, parc. št. 24/2, oboje k.o..., je nična," kot neutemeljen zavrne.

Tožeča stranka mora povrniti toženi stranki M. - T. O. iz K. njene pravdne stroške v znesku 74.480,00 SIT, tožencu B. K. pa njegove pravdne stroške v znesku 33.250,00 SIT, oboje v 15 dneh pod izvršbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sodbo ugotovilo, da sta kupna pogodba z dne 22.6.1981 in aneks k njej z dne 8.11.1982, ki sta ju sklenila K., K. K. n.sol.o. - TOZD T. O. B. n.sol.o. kot prodajalec in F. K., M. K. ter B. K. kot kupci in s katerima sta bili prodani nepremičnini parc. št. 25/2 ter 24/2 (mlin z zemljiščem), oboje k.o..., nični. Pritožbi toženih strank M. - T. O. iz K. in B. K. je sodišče druge stopnje zavrnilo kot neutemeljeni in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

Proti tej sodbi vlaga revizijo tožena stranka O., T. iz K., zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter zmotne uporabe materialnega prava in predlaga razveljavitev sodb nižjih sodišč ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Sporni listini sta po stališču sodišča prve stopnje nični zato, ker je nepremičnina bila prodana pod ceno, po stališču sodišča druge stopnje pa ima ničnost podlago v izostanku dražbenega postopka. Na isto dejansko stanje je bil različno uporabljen pravni predpis. Čeprav je res, da pogodba o prodaji spornih nepremičnin ni bila sklenjena v predpisani obliki, pa je bila pogodba realizirana, zaradi česar je mogoče uporabiti določbo 73. člena zakona o obligacijskih razmerjih. Ničnost se ne more uveljavljati, če je ugotovljena prepoved pri sklepanju pogodbe manjšega pomena, pogodba pa je bila izvršena (drugi odstavek 107. člena zakona o obligacijskih razmerjih). Upoštevati je treba tudi načelo vestnosti in poštenja strank ob sklenitvi in izpolnitvi pogodbe in načelo varnosti pravnega prometa. Pogodba z aneksom je bila odobrena od javnega pravobranilca, od sklenitve pa je poteklo že 15 let. Tožeča stranka na revizijo ni odgovorila, ostale tožene stranke se o njej niso izjavile, pa tudi Državno tožilstvo Republike Slovenije o reviziji ni podalo izjave (tretji odstavek 390. člena ZPP, zakona o pravdnem postopku).

Revizija je utemeljena.

V obrazložitvi svoje odločitve mora sodišče druge stopnje presoditi navedbe pritožbe, ki so odločilnega pomena, in navesti razloge, ki jih je upoštevalo po uradni dolžnosti (prvi odstavek 375. člena ZPP). Revizija izpodbijani sodbi kršitev navedene določbe izrecno očita (najbrž na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP), vendar pa je ne obrazloži. Če bi bilo mogoče v navedeni okvir uvrstiti trditev, da sodbi prve in druge stopnje navajata povsem različne razloge za ničnost pogodbe, pa ta trditev prehaja že na področje revizijskega izpodbijanja sprejete pravne presoje. Slednja pa je tudi stvar uradnega preizkusa sodbe sodišča prve stopnje. Drugačno pravno gledanje na stvar - ki morda pripelje celo do enake končne odločitve - ne predstavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka.

Revizijsko sodišče je zato izpodbijano sodbo preizkušalo s stališča (ne)pravilnosti njene pravne presoje. Ugotovljena dejanska podlaga v segmentu poteka dogodkov ni sporna. Tožniki so denacionalizacijski upravičenci za v letu 1948 nacionalizirani tako zvani "P. m." z zemljiščem. Ta pa je bil dne 22.6.1981 od tedanjega titularja družbene lastnine, pravnega prednika prve tožene stranke, prodan tožencem F., M. in B. K. s prenosom pravice uporabe na zemljišču. Denacionalizacijski upravičenci so 28.9.1992 sprožili upravni postopek z zahtevo za vrnitev omenjenega nacionaliziranega premoženja po določbah zakona o denacionalizaciji (ZDen - Ur. list RS, št. 27/91), s tožbo v tej pravdi pa zahtevajo ugotovitev ničnosti kupoprodajne pogodbe z dne 22.6.1981 z aneksom. Ker naj bi prodaja tožencem s strani pravnega prednika prve tožene stranke bila izvršena brez javne dražbe in izven pogojev za neposredno prodajo (8. člen zakona o prometu z nepremičninami - ZPN - Ur. list SRS, št. 19/76), sta nižji sodišči zahtevku ugodili. Ugotovili sta, da je bila prodaja izvršena po preteku 1 meseca po neuspeli javni dražbi (sodišče prve stopnje pa še, da je cena prodane nepremičnine bila nižja od njene prometne vrednosti). Sporna pogodba z aneksom je po tem stališču nična (103. člen ZOR, zakona o obligacijskih razmerjih), tožniki pa so kot denacionalizacijski upravičenci za uveljavljanje ničnosti zainteresirane osebe (109. člen ZOR).

Vendar pa sta nižji sodišči v opisanem obsegu zmotno uporabili materialno pravo. Pravna presoja, sprejeta v izpodbijani sodbi, tožnikom podeljuje status zainteresiranih oseb in legitimacijo za vložitev ničnostne tožbe s sklicevanjem na ZDen, razloge za ničnost pa najde v določbah ZOR ter ZPN. Tudi tožbena trditvena podlaga pravne zainteresiranosti tožnikov ne išče v pogojih in razmerah pred uveljavitvijo denacionalizacijskega zakona. Za uveljavljanje ničnosti po določbi 109. člena ZOR je legitimirana vsaka zainteresirana oseba. Glede na obravnavani primer pa naj bi bila nična pogodba o prodaji nepremičnin v družbeni lastnini fizičnim osebam, ki med drugim nasprotuje prisilnim predpisom (v tem primeru določbam o javni dražbi - 8. člen ZPN). Res je, da načelno ni mogoče ožiti legitimacije za uveljavljanje ničnosti le na pogodbene stranke (in tedanjega javnega pravobranilca), ker javna dražba nepremičnine zaradi njene prodaje predpostavlja na kupčevi strani pojav več pravnih subjektov, ki imajo interes, da nepremičnino kupijo. Tak interes bi pred uveljavitvijo ZDen mogli imeti tudi tožniki, vendar tega ne zatrjujejo. Opirajo ga izključno na denacionalizacijski zakon, ki jim je po eni strani odprl vrata, da lahko podržavljeno nepremičnino dobijo nazaj, po drugi strani pa jim jih je z določbo tretjega odstavka njegovega 16. člena glede vrnitve v naravi ponovno zaprl: podržavljenega premoženja namreč ni mogoče vrniti v naravi, če je na njem lastninska pravica fizičnih oseb.

Tožniki torej svoje zainteresiranosti za uveljavljanje ničnosti ne utemeljujejo z okoliščinami pred uveljavitvijo ZDen. V pravdo vstopajo kot denacionalizacijski upravičenci in se na denacionalizacijski zakon izrecno sklicujejo. Razmere osporavane prodaje po povedanem ne omogočajo sklepanja, da so (izven določb ZDen) legitimirani za uveljavljanje ničnosti. V tem obsegu je zato presoja poteka dogodkov ob prodaji sporne nepremičnine v letu 1981 celo odveč in sicer ne glede na to, da je za oceno ničnosti prodaje nepremičnin v družbeni lastnini fizični osebi potrebna ugotovitev o izigravanju prisilnih predpisov oziroma ugotovitev, da je bil postopek izveden s ciljem, da se stvar proda ravno določeni osebi - to pa iz tožbene trditvene podlage ne sledi.

Legitimacijo za vrnitev v letu 1948 podržavljenih spornih nepremičnin tožnikom daje le ZDen. Realizirajo jo lahko v upravnem postopku (z vlogo z dne 28.9.1992 so to že storili), v obravnavanem primeru pa bi s stališča denacionalizacijskega zakona prehod sporne nepremičnine iz družbene v zasebno lastnino lahko izpodbijali tudi z uporabo določb 89. člena ZDen. Le v tem okviru je mogoče pravno obravnavati vloženo ničnostno tožbo. Če je premoženje, na katero se nanaša vrnitev ali odškodnina, prešlo iz družbene v zasebno lastnino na podlagi špekulativnih oziroma fiktivnih pravnih aktov in poslov, je zavezanec za vrnitev oziroma odškodnino pravna oziroma fizična oseba, ki je v času odločanja o zahtevi za denacionalizacijo lastnik takega premoženja. Kupoprodajno pogodbo z dne 22.6.1981 z aneksom kot podlago za prehod sporne nepremičnine iz družbene v zasebno lastnino je torej mogoče izpodbijati le s stališča, da bi šlo za špekulativen ali fiktiven pravni posel. Tega pa niti tožeča stranka sama ne zatrjuje. Ne glede na to tudi ugotovljena dejanska podlaga o dveh neuspelih dražbah in razdrtju pogodbe s prvim kupcem zaradi njegovega odstopa ne kaže na izigravanje zakona iz špekulativnih nagibov (morda vnaprej postavljen cilj, da se obide bodoča denacionalizacija), temveč prej na zelo majhen interes za nakup zaradi okoliščin, ki so bile v sferi (slabih) lastnosti nepremičnine. O fiktivnosti pogodbe pa glede na tožbene trditve in dejanske ugotovitve tudi ni mogoče govoriti.

Ob opisani pravilni uporabi materialnega prava je zato revizijsko sodišče utemeljeni reviziji ugodilo in sodbo sodišča druge stopnje tako spremenilo, da je ugodilo pritožbi tožene stranke ter tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo (prvi odstavek 395. člena ZPP). Zavrnitev se pri tem nanaša na vse tožene stranke, čeprav je revizijo vložila le ena od njih. Po naravi pravnega razmerja je namreč mogoče spor rešiti le na enak način zoper vse sospornike, ki imajo položaj enotne pravdne stranke (enotni sosporniki - člen 201 ZPP). Taka odločitev pa seveda ne bo vplivala na potek upravnega postopka, sproženega v letu 1992 zaradi denacionalizacije spornih nepremičnin. Tožniki so v tem postopku poleg vrnitve nepremičnin v naravi postavili tudi podrejeni zahtevek na plačilo denarne odškodnine.

Sprememba izpodbijane sodbe je imela za posledico tudi spremembo odločitve o pravdnih stroških (166. člen v zvezi s 154. členom ZPP). Tožniki, ki v pravdi niso uspeli, so toženim strankam dolžni povrniti njihove pravdne stroške. Vendar pa sta od toženih strank zahtevala povrnitev pravdnih stroškov le prvotožena stranka O. K. (stroški postopka na prvi stopnji) ter B. K. (stroški pritožbenega postopka). Višina odmerjenih stroškov je v skladu z veljavno odvetniško tarifo in zakonom o sodnih taksah. Izrek o stroških revizijskega postopka pa je odpadel, ker v reviziji niso bili zaznamovani.