Jedro

Določbe petega odstavka 367. člena ZPP o seštevanju vrednosti posameznih zahtevkov v primeru skupnih pravnih vprašanj za posamezne zahtevke ali v primeru medsebojne odvisnosti posameznih zahtevkov v tej zadevi ni mogoče uporabiti, ker gre za subjektivno kumulacijo zahtevkov.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo primarni tožbeni zahtevek za ugotovitev ničnosti (1) prodajne pogodbe, ki sta jo 12. 7. 1996 sklenili prva in druga toženka,(2) pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča, ki sta jo 21. 2. 1995 sklenili prva toženka in pravna prednica tretje toženke (Občina A., Sklad stavbnih zemljišč A.) ter (3) aneksa št. 2. k tej pogodbi, ki sta ga 31. 1. 1996 sklenili prva in tretja toženka. Zavrnilo je tudi zahtevek za izstavitev listin, na podlagi katerih bi se v zemljiški knjigi pri posameznih nepremičninah vknjižili prva oziroma tretja toženka. Prvostopenjsko sodišče pa je delno ugodilo podrejenemu zahtevku. Ugotovilo je, da so sporne pogodbe le delno nične, zato so v enakem obsegu neveljavne tudi vknjižbe, ki so bile izvršene na njihovi podlagi. Razsodilo je, da se pri nepremičninah, ki jih zajemajo neveljavne vknjižbe, vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje in se vknjiži družbena lastnina, kot imetnica pravice uporabe pa se navede tretja toženka do celote.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke (glede stroškov) zavrnilo, pritožbam tožencev pa je ugodilo tako, da je odločitev prvostopenjskega sodišča o podrednem tožbenem zahtevku, ki se nanaša na ugotovitev ničnosti pogodb (B I, B III in B IV) razveljavilo in tožbo v tem delu zavrglo, odločitev o podrednem tožbenem zahtevku za ugotovitev neveljavnosti vknjižb in za vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja (B VI, B VII in B VIII) pa spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek v teh delih zavrnilo.

3. Predlog za dopustitev revizije vlaga tožeča stranka in predlaga, da se revizija dopusti glede v predlogu postavljenih vprašanj. Opozarja, da je zoper odločitev pritožbenega sodišča vložila tudi revizijo, vendar, ker se zaveda možnosti zavrženja revizije, vlaga tudi predlog za dopustitev revizije.

4. Predlog ni dovoljen.

5. Vrhovno sodišče najprej pojasnjuje, da je bila v tej zadevi revizija tožeče stranke že zavržena, in sicer zaradi nediferencirane vrednosti spornega predmeta (odločba VS RS II Ips 190/2013 z dne 12. 12. 2013). Tožeča stranka je namreč za podredni zahtevek navedla le eno vrednost spornega predmeta, čeprav sta bila tožena dva para tožencev (prvi in drugi toženec v zvezi z ničnostjo pogodbe z dne 12. 7. 1996; prvi toženec in tretja toženka v zvezi z ničnostjo in vzpostavitvijo prejšnjega stanja po pogodbi z dne 21. 2. 1995 in aneksu št. 2 k tej pogodbi iz leta 1972), ki so v razmerju navadnih (formalnih) sospornikov. Tožeči stranki je bilo prav tako že obširno pojasnjeno (prim. 12. točko obrazložitve zadeve II Ips 190/2013), da določbe petega odstavka 367. člena ZPP o seštevanju vrednosti posameznih zahtevkov v primeru skupnih pravnih vprašanj za posamezne zahtevke ali v primeru medsebojne odvisnosti posameznih zahtevkov v tej zadevi ni mogoče uporabiti, ker gre za subjektivno kumulacijo zahtevkov. Ker torej vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne sodbe zaradi nediferenciranosti ni mogoče ugotoviti, prav tako pa ni mogoče uporabiti petega odstavka 367. člena ZPP, je Vrhovno sodišče na podlagi četrtega odstavka 367. člena ZPP zavrglo tudi predlog za dopustitev revizije.