Jedro

Kadar je stranki zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu, ne more v vzporednem postopku uveljavljati varstva zoper kršitve ustavnih in človekovih pravic.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, opr. št. U 1649/98-7 z dne 10.2.2000.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje ugodilo tožničini tožbi in odpravilo odločbo tožene stranke z dne 10.9.1998. Z navedeno odločbo je tožena stranka ob reševanju tožničine pritožbe odpravila sklep Upravne enote L., Izpostava C. z dne 27.2.1998 in odločila, da se tožničina zahteva, da se ji prizna položaj stranke v postopku denacionalizacije nepremičnine R. 1, L., zavrne. Upravni organ prve stopnje je s tem sklepom zavrnil zahtevo tožnice za pregled in prepis spisov, za vročitev odločbe in obveščanje o poteku predmetnega denacionalizacijskega postopka. V razlogih izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da je tožnica vložila pisno zahtevo za pregled in prepis spisov, za pisno obvestilo o poteku postopka denacionalizacije nepremičnine, R. 1 ter za vročitev izvoda dokončne denacionalizacijske odločbe v kolikor je ta že izdana. Svojo zahtevo je oprla na 5 odstavek 80. člena ZUP/86, ki zagotavlja pravico do pregleda in prepisa spisov ter pravico zahtevati obvestilo o poteku postopka, ob verjetni izkazanosti pravne koristi. Prvostopni organ je tožničino zahtevo zavrnil z obrazložitvijo, da tožnica kot najemnica stanovanja v hiši, ki je predmet denacionalizacije, ne varuje nobene svoje pravice oziroma na zakonu oprte koristi, ker se z odločitvijo o vrnitvi stanovanj po 24. členu ZDen ne posega v obstoječa najemna razmerja. Tožena stranka pa je štela tožničino zahtevo za pregled in prepis spisov kot zahtevo, da se tožnici prizna položaj stranke v denacionalizacijskem postopku in jo je kot tako ob reševanju pritožbe z izpodbijano odločbo zavrnila. Po mnenju sodišča prve stopnje ima tožnica prav, ko ugovarja, da zahtevka, kot ga je v izreku izpodbijane odločbe navedla tožena stranka, ni uveljavljala, niti ni kasneje privolila v spremembo svojega zahtevka. Ker v upravnem postopku, uvedenem na zahtevo stranke, organ ki odloča v stvari, ni upravičen spremeniti zahtevka stranke brez njene privolitve, je tožena stranka s tem, ko je odločila mimo zahtevka, kot ga je postavila tožnica, po mnenju sodišča prve stopnje bistveno kršila pravila postopka. Zato je sodišče prve stopnje izpodbijano odločbo odpravilo in pri tem še opozorilo na določbe Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o denacionalizaciji (ZDen-B) in odločbo Ustavnega sodišča U-I-326/98 z dne 14.10.1998 o razveljavitvi nekaterih določb ZDen-B in o ugotovitvi skladnosti nekaterih določb istega zakona z ustavo. Naložilo je toženi stranki, da bo morala ob ponovni obravnavi tožničine pritožbe upoštevati tudi določbe navedene novele ZDen glede tožničinih pravic, ki izhajajo iz morebitnih vlaganj v najemniško stanovanje.

Tožnica se pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov po 72. členu ZUS in predlaga razveljavitev sodbe. Navaja, da je sodba zmotna, pomanjkljiva in nezakonita ter posega v njene človekove pravice.

Sodišče prve stopnje je kršilo procesne predpise ZUS ker ni presojalo njenega zahtevka v mejah tožbenega zahtevka in ni ugotovilo posega v njene človekove pravice, odpravilo tega posega in prepovedalo nadaljevanje posegov. Zaradi izpodbijane sporne odločitve sodišča prve stopnje ni bilo vzpostavljeno zakonito stanje in odpravljen nezakoniti poseg v njene ustavne - človekove pravice ter ta poseg še vedno traja.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je izpodbijana sodba pravilna in temelji na pravilni dejanski pravni podlagi. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožena stranka ni pravilno odločila in da mora v ponovljenem postopku odločiti v postavljenem zahtevku v skladu z določbami ZUP in ZDen.

Pritožbeni očitki o kršitvi določb ZUS, Ustave RS in o ravnanju v nasprotju s Konvencijo o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah, so neutemeljeni. Tožnica bo svoje pravice lahko uveljavljala v upravnem postopku in ne more zato uveljavljati v vzporednem postopku koristi in pravic, ker ji je zagotovljeno varstvo teh pravic v upravnem postopku, kakor tudi v upravnem sporu, ki je dopustno pravno sredstvo zoper odločitve upravnih organov.

Glede na navedeno je sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi 73. člena ZUS.