Jedro

S plačilom sodne takse po izteku roka ali delnim plačilom takse ni zadoščeno zavezančevi obveznosti, da takso plača v za to predvidenem roku. Ker ZPP nima določb o delnem plačilu takse, je taksno obveznost treba obravnavati kot nedeljivo obveznost. To pa pomeni, da taksa ni plačana, če ni plačana v celoti. Vsaka od navedenih okoliščin zato terja ugotovitev, da predpostavka za meritorno obravnavanje ugovora - plačilo sodne takse za postopek z ugovorom - ni podana. V takem primeru pa je zakonska pravna posledica domneva umika ugovora.

Iz ustavnih pravic do sodnega varstva in do pravnega sredstva ne izhaja, da bi morala država zagotavljati brezplačno sodno varstvo oziroma brezplačno vlaganje pravnih sredstev. Oboje je lahko pogojeno s plačilom sodnih taks. Če pa je plačilo takse procesna predpostavka za vsebinsko odločanje, jo mora stranka, glede na zgoraj pojasnjeno, plačati pravočasno in v celoti. V kolikor tega ne stori, se vloga šteje za umaknjeno, pri čemer ne gre za nesorazmerno posledico, kot skuša prikazati pritožba.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II.Dolžnik krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor dolžnika z dne 3. 10. 2025 štelo za umaknjenega.

2.Dolžnik je zoper sklep vložil pravočasno pritožbo. Navaja, da sodne takse za pritožbo res ni plačal v celoti, saj je dne 22. 10. 2025 namesto 55,00 EUR pomotoma plačal 40,00 EUR, s čimer pa je vseeno izrazil očitno voljo, da se njegov ugovor obravnava. Da je sodišče s tem štelo procesne predpostavke za izpolnjene, izhaja tudi iz (ključnega) dejstva, da je dolžniku poslalo poziv za doplačilo razlike sodne takse, ki ga je dolžnik tudi upošteval. Stranke sodnih postopkov so dolžne ravnati skladno z določbami zakona ali pa pravnega pouka sodišča, pri čemer v primeru kolizije prevlada oziroma je veljaven tisti, ki je za stranko bolj ugoden. V vsakem primeru pa je treba v konkretnem primeru upoštevati dejstvo, da je dolžnik sodno takso v prvo postavljenem roku dejansko plačal, le (zaradi napake) v prenizkem znesku. Zakon o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ) v 29. b členu izrecno določa zgolj posledice popolnega neplačila sodne takse oziroma plačila z uporabo nepravilne reference. Pravna posledica, na podlagi katere bi se štelo, da se šteje ugovor zaradi napake (zgolj) pri višini plačila za umaknjenega, ni sorazmerna in krši ustavna načela enakega varstva pravic, pravice do sodnega varstva in pravice do pravnega sredstva. Glede na vse navedeno je treba v konkretnem primeru šteti, da je dolžnik svojo obveznost iz naslova plačila sodne takse izpolnil v (s strani sodišča prve stopnje podaljšanem roku) in da izpodbijani sklep ni zakonit, zato ga je treba razveljaviti. Tako stališče izhaja tudi iz sodne prakse (na primer VSC sklep I Cp 72/2009 in VSL sklep II Cp 1741/2024). Dolžnik višjemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo (dolžnikov ugovor in predlog za odlog izvršbe) vrne v vsebinsko obravnavo sodišču prve stopnje. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju: ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).

5.Dolžnik v pritožbi ne prereka, da sodne takse za ugovor, za katere plačilo je plačilni nalog prejel, v roku iz plačilnega naloga ni v celoti plačal. Pravočasno je namreč plačal 40,00 EUR, po poteku roka iz plačilnega naloga pa še 15,00 EUR. Zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je ugovor na podlagi petega odstavka 29.b člena ZIZ štelo za umaknjenega.

6.S plačilom sodne takse po izteku roka ali delnim plačilom takse namreč ni zadoščeno zavezančevi obveznosti, da takso plača v za to predvidenem roku. Ker ZPP nima določb o delnem plačilu takse, je taksno obveznost treba obravnavati kot nedeljivo obveznost. To pa pomeni, da taksa ni plačana, če ni plačana v celoti. Vsaka od navedenih okoliščin zato terja ugotovitev, da predpostavka za meritorno obravnavanje ugovora - plačilo sodne takse za postopek z ugovorom - ni podana (prim. VSL sklep II Ip 413/2026, I Cp 613/2015, VSL sklep III Cp 2650/2014 in drugi). V takem primeru pa je zakonska pravna posledica domneva umika ugovora.

7.Pri tem višje sodišče še dodaja, da iz ustavnih pravic do sodnega varstva in do pravnega sredstva ne izhaja, da bi morala država zagotavljati brezplačno sodno varstvo oziroma brezplačno vlaganje pravnih sredstev. Oboje je lahko pogojeno s plačilom sodnih taks. Če pa je plačilo takse procesna predpostavka za vsebinsko odločanje, jo mora stranka, glede na zgoraj pojasnjeno, plačati pravočasno in v celoti. V kolikor tega ne stori, se vloga šteje za umaknjeno, pri čemer ne gre za nesorazmerno posledico, kot skuša prikazati pritožba.

8.V konkretnem primeru je sicer sodišče prve stopnje dolžnika po izteku roka iz plačilnega naloga res pozvalo k doplačilu premalo plačane sodne takse v znesku 15,00 EUR v roku 8 dni, kar je dolžnik, ki je dopis sodišča prejel dne 7. 11. 2025, v ponedeljek dne 17. 11. 2025 tudi storil. Vendar pa je dejstvo, da je bil dolžnik v plačilnem nalogu jasno opozorjen, da znesek sodne takse za ugovor znaša 55,00 EUR in da je rok za plačilo 8 dni od prejema plačilnega naloga, prav tako je bil opozorjen tudi na pravne posledice neplačila v postavljenem roku. Dolžnik sodne takse skladno s plačilnim nalogom nesporno ni plačal. Zato višje sodišče, ki na v pritožbi citirana sklepa VSC I Cp 72/2009 in VSL II Cp 1741/2024 ni vezano, ocenjuje, da kljub opisanemu ravnanju sodišča prve stopnje ni mogoče šteti, da je dolžnik taksno obveznost za ugovor pravilno in veljavno izpolnil. Po presoji višjega sodišča namreč napačen pouk sodišča stranki ne more dati več pravic, kot mu jih daje zakon.

9.Uveljavljani pritožbeni razlogi po povedanem niso podani. Višje sodišče prav tako ni našlo nobenih uradno upoštevnih pritožbenih razlogov, zato je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10.Glede na neuspeh s pritožbo dolžnik krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).