Jedro

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje vlogo stranke za oprostitev plačila sodnih taks pravilno zavrglo, saj je stranka kljub pozivu ni dopolnila z izpolnjenim obrazcem o njenem premoženjskem stanju. Pri tem je sodišče prve stopnje kot pravno podlago zmotno uporabilo določbo 2. odst. 12. čl. ZST-1. Moralo bi uporabiti njej vsebinsko enako določbo 3. odst. 13. čl. ZST, saj 39. čl. ZST-1 določa, da se takse v postopkih, ki so začeli teči pred uveljavitvijo ZST-1, do pravnomočnega zaključka postopka plačujejo v skladu z določbami ZST.

Začasni zastopnik stranke tudi nima pravnega interesa vložiti predloga za oprostitev plačila sodnih taks za vloženo pritožbo, saj 1. odst. 15. čl. ZST med drugim določa, da začasni zastopnik stranke, ki ga je postavilo sodišče, v postopku ni dolžan plačevati taks za zastopanega.

Zakona ali dela zakona, ki ga je ustavno sodišče razveljavilo, se ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih še ni bilo pravnomočno odločeno. V obravnavanem primeru do dne začetka učinkovanja ustavne odločbe še ni bilo pravnomočno odločeno. Zato se razveljavljenega 2. odst. 282. čl. ZPP za odločanje v tej zadevi ne sme uporabiti.

Izrek

I. Pritožba zoper sklep se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Pritožbi zoper zamudno sodbo se ugodi, zamudna sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodnih taks.

2. Z izpodbijano zamudno sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 11755/2008, z dne 21. 03. 2008, ostane v veljavi v 1. in 3. točki izreka. Toženi stranki je naložilo plačilo pravdnih stroškov tožeče stranke v znesku 171,67 EUR, v roku 15 dni, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka paricijskega roka dalje.

3. Tako zoper sklep kakor zoper zamudno sodbo se je v roku pritožila tožena stranka.

4. V pritožbi zoper sklep tožena stranka brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov predlaga, da sodišče izpodbijani sklep razveljavi in prošnjo za oprostitev plačila sodnih taks šteje kot prošnjo za odlog plačila sodnih taks. Navaja, da začasni zastopnik sam ne more in ne sme izpolniti obrazca o premoženjskem stanju stranke, saj njenih osebnih okoliščin ne pozna, stranka pa ni dosegljiva. Računov stranke njen začasni zastopnik ni dolžan plačevati.

5. V pritožbi zoper zamudno sodbo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava tožena stranka predlaga, da sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je sodba nejasna, saj med razlogi sodbe sodišče prve stopnje navaja tako cesijo kot tudi prehod vseh pravic iz zavarovanja na tožečo stranko. Pri tem spregleda, da ni izpolnjena zakonska zahteva za veljavnost cesije, to je notifikacijska dolžnost. Prav tako ni obrazložen in ne utemeljen tek zamudnih obresti.

6. Pritožba zoper sklep ni utemeljena, medtem ko je pritožba zoper sodbo utemeljena.

7. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje vlogo stranke za oprostitev plačila sodnih taks pravilno zavrglo, saj je stranka kljub pozivu ni dopolnila z izpolnjenim obrazcem o njenem premoženjskem stanju (1. odst. na 2. str. izpodbijanega sklepa). Pri tem je sodišče kot pravno podlago (5. odst. na 1. str. izpodbijanega sklepa) zmotno uporabilo določbo 2. odst. 12. čl. Zakona o sodnih taksah - 1 (ZST-1, Ur. l. RS, št. 37/2008). Moralo bi uporabiti njej vsebinsko enako določbo 3. odst. 13. čl. Zakona o sodnih taksah (ZST, Ur. l. RS, št. 20/2004), saj 39. čl. ZST-1 določa, da se takse v postopkih, ki so začeli teči pred uveljavitvijo ZST-1, do pravnomočnega zaključka postopka plačujejo v skladu z določbami ZST. Kljub temu pa je odločitev sodišča prve stopnje materialnopravno pravilna, saj tudi 3. odst. 13. čl. ZST določa, da mora stranka predlogu za oprostitev plačila sodnih taks priložiti dokazila, med njimi tudi izjavo o premoženjskem stanju. Velja še opozoriti, da začasni zastopnik stranke tudi nima pravnega interesa vložiti predloga za oprostitev plačila sodnih taks za vloženo pritožbo, saj 1. odst. 15. čl. ZST med drugim določa, da začasni zastopnik stranke, ki ga je postavilo sodišče, v postopku ni dolžan plačevati taks za zastopanega. Vsled navedenega je pritožbeno sodišče, ker ni ugotovilo niti kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, pritožbo tožene stranke zoper sklep kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. tč 365. čl. Zakona o pravdnem postopku – ZPP).

8. Izpodbijano zamudno sodbo je sodišče prve stopnje izdalo na podlagi tedaj veljavnega 2. odst. 282. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP (Ur. l. RS, št. 73/2007 in 45/2008), ki je določal, da v kolikor na poravnalni narok ali na prvi narok za glavno obravnavo, če poravnalni narok ni bil razpisan, ne pride tožena stranka, sodišče pod pogoji, ki jih določa zakon, izda zamudno sodbo, čeprav je tožena stranka odgovorila na tožbo. Če iz navedb tožeče stranke ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka, na naroku pa tožeča stranka tožbe ustrezno ne popravi, sodišče tožbeni zahtevek zavrne. Ta odstavek je bil razveljavljen z odločbo Ustavnega sodišča RS, opr. št. U-I-164/09-13 z dne 04. 02. 2010. 44. čl. Zakona o ustavnem sodišču (ZustS-UPB1) določa, da se zakona ali dela zakona, ki ga je ustavno sodišče razveljavilo, ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih še ni bilo pravnomočno odločeno. V obravnavanem primeru do dne začetka učinkovanja ustavne odločbe še ni bilo pravnomočno odločeno. Zato se razveljavljenega 2. odst. 282. čl. ZPP za odločanje v tej zadevi ne sme uporabiti. Ker je potrebna razveljavitev zamudne sodbe sodišča prve stopnje že iz tega razloga, se pritožbeno sodišče o ostalih razlogih pritožbe ne bo opredeljevalo.

9. Pritožbeno sodišče je v posledici zgoraj citiranega razloga pritožbi ugodilo in izpodbijano zamudno sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, ker kršitve postopka glede na njeno naravo samo ne more odpraviti (1. odst. 354 čl. ZPP).

10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 3. odst. 165. čl. ZPP in je ta pridržana za končno odločbo, da bo sodišče o njih lahko odločilo glede na končni uspeh strank v postopku.