Jedro

Po 2. odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden o tam navedenih pogojev za njeno dovolitev. Po ustaljeni upravno-sodni praksi vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovolitev revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Zoper izpodbijano pravnomočno sodbo je tožeča stranka dne 30.4.2007 vložila revizijo. Glede njene dovoljenosti navaja, da vrednost podržavljenih nepremičnin, katerih vrnitev zahteva, presega 20.000 EUR (znašala naj bi 35.102 EUR). Uveljavlja tudi, da gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, in sicer o dopustnosti razpolaganja z nepremičninami, glede katerih po določbah Zakona o denacionalizaciji (ZDen) obstaja dolžnost vrnitve (po uveljavitvi ZDen naj bi se status podržavljenih zemljišč spremenil iz nezazidanih v zazidana stavbna zemljišča), o pravilnosti določitve velikosti fundusa ter o pravilnosti določitve višine odškodnine, ki ni pravična.

Revizija ni dovoljena.

S pravnomočno sodbo, ki jo tožeča stranka izpodbija z revizijo, je sodišče prve stopnje na podlagi določbe 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06 in 26/07 – sklep US) zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo tožene stranke z dne 19.4.2006, s katero je bila zavrnjena njena pritožba proti odločbi Upravne enote Domžale z dne 14.12.2005. Z njo je bilo (med drugim) odločeno, da se upravičencema (L. in K.G.) vsakemu do ? denacionalizira podržavljeno stavbno zemljišče parc. št. 77 k.o... v skupni izmeri 1025 m2 v obliki odškodnine v obveznicah Slovenske odškodninske družbe v višini 27.461,80 DEM, izplačljivih v tolarski protivrednosti, kar znese 13.730,90 DEM na posameznega upravičenca.

Po 2. odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden o tam navedenih pogojev za njeno dovolitev. Po ustaljeni upravno-sodni praksi vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovolitev revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je v sklepu, št. Up-858/08 z dne 3.6.2008, ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

Revidentka smiselno uveljavlja dovoljenost revizije po 1. in 2. točki 2. odstavka 83. člena ZUS-1. Po 1. točki 2. odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločalo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000 EUR. Iz navedenega izhaja, da je revizija po navedeni določbi dovoljena le, če gre za zadeve, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, vrednost izpodbijanega dela pa presega 20.000 EUR. V obravnavani zadevi gre za spor o denacionalizaciji. Po 1. odstavku 2. člena ZDen je denacionalizacija vrnitev premoženja v naravi, zato pri denacionalizaciji ne gre za spor, v katerem je pravica stranke izražena v denarni vrednosti. Sicer pa znaša sporna višina odškodnina za denacionalizirano premoženje 27.461,80 DEM in torej ne presega navedenega limita. V obravnavani zadevi pa je predmet upravnega spora utemeljenost obstoja ovir, zaradi katerih vračanje podržavljenih zemljišč v naravi ni mogoče. Glede na navedeno, dovolitev revizije po 1. točki 2. odstavka 83. člena ZUS-1 ne pride v poštev.

Po 2. točki 2. odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem vprašanju ni enotnosti, vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju gre po presoji revizijskega sodišča praviloma, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Po ustaljeni upravnosodni praksi revizijskega sodišča pa mora revident v svoji vlogi natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo kršeno, okoliščine, ki izkazujejo njegovo pomembnost, ter obrazložiti, zakaj naj bi sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito.

O vprašanju, ki ga revident izpostavlja kot pomembno pravno vprašanje (dopustnost razpolaganja z nepremičninami oziroma premoženjem, glede katerega obstaja dolžnost vrnitve po ZDen po uveljavitvi ZDen), že obstaja obsežna sodna praksa (tako revizijskega kot Ustavnega sodišča Republike Slovenije); da bi izpodbijana odločitev odstopala od sodne prakse vrhovnega sodišča pa revident ne zatrjuje. Z istimi razlogi revizijsko sodišče zavrača revidentovo trditev, da sta z vidika meril, ki jih za pomembno pravno vprašanje določa ZUS-1, pomembni pravni vprašanji, vprašanji v zvezi z določitvijo velikosti funkcionalnega zemljišča k objektu, za katerega je bilo izdano lokacijsko dovoljenje Upravne enote Domžale z dne 26.6.1996, za izgradnjo nadomestnega vrtca oziroma vprašanje, ki se nanaša na pravilnost izračuna višine odškodnine za zemljišče, ki ga ni mogoče vrniti v naravi.

Glede na to da po presoji revizijskega sodišča revidentka ni izkazala nobenega od zatrjevanih pogojev za dovolitev revizije iz 2. odstavka 83. člena ZUS-1, je vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.