Jedro

Glede na navedeno dejansko stanje se izkaže ugotovitev tožene stranke, da je tožnik pridobil premoženje v vrednosti 31.150,12 EUR, ker je bil vknjižen v zemljiško knjigo kot solastnik deleža predmetne nepremičnine, ki je bil predhodno v lasti enega od nasprotnih udeležencev, vrednost te nepremičnine pa naj bi po podatkih GURS znašala 31.150,12 EUR, za preuranjeno. Tožena stranka bi namreč, ob takšni vsebini sklepa sodišča v nepravdnem postopku, iz katerega izhaja, da je tožnik dolžan v zameno za pridobitev (so)lastninske pravice na predmetni nepremičnini plačati določen denarni znesek, morala ugotoviti, kakšen je dejanski prirast tožnikovega premoženja iz naslova predmetne nepravdne zadeve.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Celju, št. Bpp 221/2015 z dne 25. 5. 2017, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo upravičencu do brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) A.A., v tem upravnem sporu tožniku, naložila povrnitev 1.154,44 EUR stroškov postopka, izplačanih iz sredstev BPP, v roku 30 dni od prejema te odločbe, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči po poteku roka za prostovoljno izpolnitev dalje do plačila.

2. Tožena stranka je v obrazložitev svoje odločitve pojasnila, da je bila BPP tožniku dodeljena z odločbo, št. Bpp 221/2015 z dne 25. 3. 2015, v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v nepravdnem postopku, ki je tekel pred Okrajnim sodiščem v Velenju pod opr. št. N 2/2015 in se je nanašal na delitev solastnega premoženja, ter oprostitve plačila stroškov tega postopka, razen plačila sodnih taks. Predmetni nepravdni postopek se je zaključil z izdajo sklepa z dne 28. 8. 2015, na podlagi česar je tožnik prejel solastniški delež enega od nasprotnih udeležencev do 9/32-in celote na nepremičnini z ID znakom ..., tožnik pa je bil dolžan tega nasprotnega udeleženca izplačati v višini 32.709,00 EUR. Glede stroškov postopka je sodišče odločilo, da sta jih nasprotni stranki dolžni plačati vsaka v višini 130,21 EUR. V tej zadevi so bili iz sredstev BPP plačani stroški izdelave izvedenskega mnenja in stroški zastopanja tožnika po odvetniku v skupni višini 1.414,86 EUR. Ker je tožena stranka z vpogledom v zemljiško knjigo ugotovila, da je lastninska pravica pri tem solastnem deležu vknjižena na tožnikovo ime, je zaključila, da je tožnik dejansko pridobil navedeni solastni delež, katerega vrednost po podatkih Geodetske uprave Republike Slovenije (v nadaljevanju GURS) znaša 31.150,12 EUR. Glede na to, da sta nasprotni stranki plačali stroške postopka v skupni višini 260,42 EUR (vsaka po 130,21 EUR), je tožnik na račun tožene stranke dolžan plačati še razliko do celotnih stroškov, ki so bili izplačani iz sredstev BPP, v višini 1.154,44 EUR.

3. Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja in zoper izpodbijano odločbo vlaga tožbo iz razlogov nepravilno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava. Pojasnjuje, da je šlo v obravnavani zadevi za razdružitev solastne nepremičnine, pri čemer je bila razdružitev opravljena tako, da je tožnik izplačal sinu kot solastniku ocenjeno vrednost njegovega solastniškega deleža v višini 30.709,00 EUR. V ta namen si je od sorodnikov zunajzakonske partnerke B.B. izposodil 20.000,00 EUR, od brata C.C. pa 13.000,00 EUR. Za prvo posojilo je bila sklenjena notarsko overjena posojilna pogodba, za drugo posojilo pa je tožnik bratu samo podpisal potrdilo, ki ga hrani brat. Tožnik še pojasnjuje, da prejema zgolj nizko pokojnino, kar je razvidno tudi iz odločbe Centra za socialno delo Slovenj Gradec, s katero je bila tožniku in njegovi zunajzakonski partnerki ter njunemu sinu dodeljena denarna socialna pomoč. Glede na navedeno po stališču tožnika ni nobene pravne podlage, da bi moral tožnik izplačana sredstva BPP povrniti. Tožnik predlaga, da sodišče po izvedenih dokazih (zaslišanju tožnika in branju listinskih dokazov), torej smiselno po opravljeni glavni obravnavi, tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi, toženi stranki pa naloži povrnitev tožnikovih stroškov postopka.

4. Tožena stranka je sodišču poslala upravni spis. Odgovora na tožbo ni podala.

K točki I izreka:

5. Tožba je utemeljena.

6. V konkretnem primeru je organ za BPP svojo odločitev utemeljil na določbi 48. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ki v prvem odstavku določa, da je upravičenec do BPP, ki je delno ali v celoti uspel v postopku in je na podlagi pravnomočne odločbe sodišča pridobil premoženje oziroma dohodke, dolžan Republiki Sloveniji povrniti razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova BPP, in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka, oziroma tistim zneskom, ki ga je Republika Slovenija izterjala od nasprotne stranke v skladu s 46. členom ZBPP. V skladu s tretjim odstavkom 48. člena ZBPP se od upravičenca do BPP v nobenem primeru ne sme terjati več, kot je v postopku dejansko dobil. 7. Po navedeni določbi ZBPP morata biti torej za obveznost povrnitve stroškov izpolnjena dva pogoja: uspeh prosilca v postopku ter dejanska pridobitev premoženja oziroma dohodkov, pri čemer predstavlja obseg vračila razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova BPP, in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka, z omejitvijo višine terjanih sredstev, ki ne sme presegati zneska dejansko prejetega premoženja.

8. Tožena stranka je svojo odločitev utemeljila s podatkom, izhajajočim iz zemljiške knjige, v katero je vpogledala, da je tožnik pridobil solastniški delež na predmetni nepremičnini na podlagi sklepa sodišča v nepravdnem postopku, iz katerega izhaja zaključek, da je tožnik v postopku, za katerega mu je bila dodeljena BPP, uspel. Sodišče takšni ugotovitvi tožene stranke sledi, ker tudi po presoji sodišča ni sporno, da je tožnik v zadevi, v kateri mu je bila dodeljena BPP, uspel, saj je pridobil solastniški delež na nepremičnini, ki je bila predmet razdružitve. Nadalje v predmetni zadevi ni sporno, da je bila tožniku z odločbo organa za BPP Okrožnega sodišča v Celju, št. Bpp 221/2015 z dne 25. 3. 2015, dodeljena BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v nepravdnem postopku Okrajnega sodišča v Velenju št. N 2/2015 in da je višina stroškov tega postopka znašala 1.414,86 EUR. Stroške tega postopka namreč predstavljajo stroški izdelave izvedenskega mnenja izvedenca D.D. v višini 462,89 EUR (sklep Okrajnega sodišča v Velenju, št. N 2/2015 z dne 26. 6. 2015) in stroški zastopanja tožnika po odvetniku E.E. v višini 951,97 EUR (sklep Okrožnega sodišča v Celju, št. Bpp 211/2015 z dne 16. 10. 2015), kar skupaj znese 1.414,86 EUR. Od teh stroškov sta nasprotni stranki na račun tožene stranke plačali stroške postopka v višini vsaka po 130,21 EUR, torej skupno 260,42 EUR.

9. V predmetni zadevi pa je za tožnika sporno izpolnjevanje drugega pogoja, določenega v 48. členu ZBPP, t. j. pridobitve premoženja. Tožnik v tožbi smiselno pojasnjuje, da premoženja ni pridobil, ker je moral za pridobitev solastninske pravice na nepremičnini, ki je bila predmet delitve v nepravdnem postopku, nasprotnemu udeležencu plačati znesek, ki je ustrezal ocenjeni vrednosti tega deleža, za kar si je denar izposodil. 10. V zvezi s tem sodišče izpostavlja, da je namen BPP po ZBPP v uresničevanju pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati. Vračilo stroškov postopka je po določbah 48. člena ZBPP vezano na pridobitev premoženja ali dohodkov na podlagi pravnomočne sodne odločbe, izdane v zadevi, za katero je bila BPP upravičencu dodeljena. Po določbah 48. člena tega zakona se torej izplačana sredstva iz naslova BPP vračajo iz dohodka oziroma premoženja, pridobljenega v postopku, za katerega je bila BPP dodeljena. Glede na namen BPP, ki ga opredeljuje področni zakon, in upoštevajoč zakonsko določen pogoj, ki je vezan na pridobitev premoženja, sodišče ugotavlja, da mora prosilec, ki mu je bila za določeno zadevo dodeljena BPP, za to, da se lahko od njega upravičeno terja vračilo sredstev, izplačanih iz naslova BPP, oziroma v 48. členu ZBPP opredeljeno razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova BPP, in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka, dejansko pridobiti premoženje, torej mora biti izkazan prirast njegovega premoženja.

11. V konkretni zadevi iz sklepa Okrajnega sodišča v Velenju, št. N 2/2015 z dne 28. 8. 2015, izhaja, da se nepremičnina z ID znakom ... razdeli v naravi tako, da tožnik prejme solastniški delež F.F. do 9/32-in celote v solast in soposest, za kar lahko tožnik po pravnomočnosti tega sklepa predlaga vknjižbo solastninske pravice v njegovo korist v zemljiško knjigo. Poleg tega je v tem sklepu določeno, da je tožnik po pravnomočnosti sklepa dolžan izplačati navedenega nasprotnega udeleženca v višini 32.709,00 EUR v roku 1 leta od pravnomočnosti sklepa skupaj z obrestmi od dneva pravnomočnosti do dneva izplačila, v primeru zamude pa po izteku 1 leta po dnevu pravnomočnosti z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

12. Glede na takšno dejansko stanje se izkaže ugotovitev tožene stranke, da je tožnik pridobil premoženje v vrednosti 31.150,12 EUR, ker je bil vknjižen v zemljiško knjigo kot solastnik deleža predmetne nepremičnine, ki je bil predhodno v lasti enega od nasprotnih udeležencev, vrednost te nepremičnine pa naj bi po podatkih GURS znašala 31.150,12 EUR, za preuranjeno. Tožena stranka bi namreč, ob takšni vsebini sklepa sodišča v nepravdnem postopku, iz katerega izhaja, da je tožnik dolžan v zameno za pridobitev (so)lastninske pravice na predmetni nepremičnini plačati določen denarni znesek, morala ugotoviti, kakšen je dejanski prirast tožnikovega premoženja iz naslova predmetne nepravdne zadeve. Pri tem sodišče ni moglo spregledati, da tožnik pred izdajo izpodbijane odločbe, ni bil pozvan k podaji izjave v smislu 9. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ki se na podlagi drugega odstavka 34. člena ZBPP subsidiarno uporablja v postopkih odločanja pristojnega organa za BPP, s čimer mu ni bila dana možnost, da udejanji načelo zaslišanja stranke, določeno v navedenem določilu ZUP, ki določa, da je treba pred izdajo odločbe strankam dati možnost, da se izjavijo o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločanje. Tako tožniku po presoji sodišča ni bila dana učinkovita možnost, da že v postopku izdaje izpodbijane odločitve dovolj konkretno poda vse relevantne ugovore, torej tudi ugovore v smislu 48. člena ZBPP, pri čemer vsebina sklepa sodišča, ki je odločalo v nepravdnem postopku, kaže na možnost obstoja takšnih za odločitev relevantnih okoliščin, ki bi lahko vplivale vsaj na višino sredstev, ki so predmet vračila, pa v postopku izdaje izpodbijane odločbe niso bile v zadostni meri raziskane. V tej zvezi sodišče dodaja, da je glede na zakonsko določbo tretjega odstavka 48. člena ZBPP, po kateri se od upravičenca ne sme terjati več, kot je v postopku dejansko dobil, za odločitev relevantna dejanska vrednost pridobljenega premoženja, ki v konkretnem primeru ni nujno enaka vrednosti tožnikovega solastniškega dela nepremičnine, pridobljenega v realizaciji sklepa sodišča, ki je odločalo v nepravdnem postopku, saj je bil tožnik za takšno pridobitev premoženja dolžan enemu od nasprotnih udeležencev plačati določen denarni znesek, naveden v sklepu sodišča, ki je odločilo v nepravdnem postopku.

13. Ob upoštevanju vsega navedenega je sodišče presodilo, da v obravnavani zadevi dejansko stanje ni bilo popolno ugotovljeno in so bila v zvezi s tem kršena pravila upravnega postopka, kar je vplivalo na zakonitost in pravilnost odločitve. Zato je sodišče tožbi ugodilo ter izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 2. in 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in zadevo na podlagi tretjega odstavka 64. člena ZUS-1 vrnilo toženi stranki v ponoven postopek. V ponovljenem postopku bo morala tožena stranka ugotoviti zgoraj navedena relevantna dejstva, torej ali je tožnik dejansko pridobil kakšno premoženje in kakšna je, upoštevajoč s strani tožnika izkazana izplačila drugemu v zameno za pridobitev solastniškega dela predmetne nepremičnine, višina pridobljenega premoženja, kar bo morala v odločbi tudi ustrezno obrazložiti.

14. Tožnik je sicer sodišču predlagal, da ga v dokazne namene zasliši in prebere določene listinske dokaze, torej je smiselno predlagal, da sodišče opravi glavno obravnavo. Sodišče je o predmetni tožbi ne glede na navedeni predlog na podlagi prve alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave, ker je že na podlagi tožbe, izpodbijane odločbe in podatkov iz upravnega spisa ugotovilo, da je očitno treba tožbi ugoditi in izpodbijani upravni akt odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1, v upravnem sporu pa ne sodeluje stranski udeleženec z nasprotnim interesom. Iz teh razlogov je sodišče odločilo na seji sodnega senata.

K točki II izreka:

15. Ker je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani upravni akt odpravilo, je po določbi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 tožnik upravičen do povračila stroškov postopka. Te stroške je sodišče, skladno z določbo 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu, odmerilo v pavšalnem znesku 347,70 EUR (285,00 EUR in 22 % DDV), glede na to, da je bila zadeva rešena na seji, tožnika pa je zastopal odvetnik.