Jedro

Predlog za dopustitev revizije se zavrne.

Izrek

Predlog za dopustitev revizije se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnica je zahtevala vračilo zapadlega kredita oziroma sredstev odobrenega limita na transakcijskem računu toženke po sklenjeni Pogodbi o limitu na transakcijskem računu št. ... z dne 2. 10. 2013. 2. Sodišče prve stopnje je sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani COVL VL 19812/2017 z dne 10. 3. 2017 ohranilo v veljavi v delu, v katerem je toženi stranki (dolžnici) naloženo, da v 8 dneh poravna terjatev tožeče stranke (upnice) v višini 15.639,80 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 12.994,01 EUR od 28. 2. 2017 do plačila, od zneska 2.645,79 EUR od 7. 3. 2017 do plačila. Sklep o izvršbi je razveljavilo v delu, v katerem je toženi stranki (dolžnici) naloženo, da poravna terjatev tožeče stranke (upnice) iz naslova zakonskih zamudnih obresti od zneska 2.645,79 EUR za obdobje od 28. 2. 2017 do 7. 3. 2017 ter v tem delu tožbeni zahtevek zavrnilo. Zaključilo je, da je izpisek iz poslovnih knjig, overjen s strani odgovorne osebe, kot je izpisek odprtih postavk št. 800585 z dne 27. 2. 2017, v skladu z drugim odstavkom 23. člena ZIZ veljavna verodostojna listina, na podlagi katere sodišče izda sklep o izvršbi za izterjavo denarne terjatve. Iz obrazložitve sodbe nadalje izhaja, da je ta listina le eden od dokazov, s katerim je tožnica dokazovala utemeljenost svojega tožbenega zahtevka.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbo toženke zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo. Odločilo je, da subjektivni kriterij za uporabo pravil o postopku v gospodarskih sporih po 1. točki prvega odstavka 481. člena ZPP sicer ni bil izpolnjen, vendar le zaradi tega odločitev sodišča prve stopnje ni nepravilna. Sklenilo je, da toženki niso bile kršene z Ustavo in zakonom zagotovljene pravice, saj so procesne določbe glede vročanja in vodenja glavne obravnave v gospodarskih sporih v bistvenem enake kot v civilnih sporih. Glede aktivne legitimacije tožnice in vprašanja, ali izpisek iz poslovnih knjig predstavlja verodostojno listino skladno z ZIZ, je ponovilo zaključek prvostopenjskega sodišča. 4. Predlog za dopustitev revizije vlaga toženka. V predlogu za dopustitev revizije zastavi vprašanja: 1) Ali vodenje gospodarskega spora zoper stranko postopka, ki je fizična oseba, predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po drugem odstavku 339. člena Zakona o pravdnem postopku, ki vpliva na zakonitost in pravilnost odločitve sodišča?; 2) Ali je višje sodišče zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP s tem, ko ni podalo konkretnega in obrazloženega odgovora na pritožbo tožene stranke?; in 3) Ali sta nižji sodišči pravilno uporabili materialno pravo s tem, ko sta šteli, da izpisek iz poslovnih knjig predstavlja verodostojno listino v smislu prvega odstavka 23. člena ZIZ kot materialnopravno predpostavko, kljub temu, da tožena stranka s tožečo stranko ni sklepala nobene pogodbe in tako z njo ni v prav nobenem pogodbenem razmerju? Navaja, da je sodišče prve stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, saj tega ne bi smelo voditi po pravilih gospodarskega spora. Višje sodišče je po prepričanju predlagateljice napačno zaključilo, da sodba zaradi tega ni nepravilna. Navaja, da se sodišče druge stopnje ni z ničemer opredelilo do njenih pritožbenih ugovorov, ki jih povzame v predlogu, s čimer je zagrešilo kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sklicuje se na sklep Vrhovnega sodišča VIII Ips 207/2016. Nižji sodišči sta tudi napačno šteli, da je tožeča stranka aktivno legitimirana za vodenje tega spora. Tožeča stranka namreč ne razpolaga z nobeno verodostojno listino, ki bi izkazovala pogodbeno razmerje med strankama. Izpisek iz poslovnih knjig pa ne predstavlja verodostojne listine po Zakonu o izvršbi in zavarovanju. Razrešitev tega vprašanja je pomembna za enotno uporabo prava, saj so postopki DUTB zoper dolžnike pogosti, stališča o tem vprašanju pa v sodni praksi ni.

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367a. člena ZPP).

7. Vrhovno sodišče je ocenilo, da razlogi za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367a. člena ZPP niso podani, zato je predlog zavrnilo (drugi odstavek 367c. člena ZPP).

8. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).