Jedro

V izjavi oziroma v rubrikah “podatki o materialnem stanju vlagatelja - pravne osebe” bi tožena stranka morala izpolniti podatke o višini posameznih postavk, kot jih zahteva obrazec, vendar pa glede na ugotovitve prvostopenjskega sodišča tožena stranka ni tako ravnala. Po pravilnih ugotovitvah prvostopenjskega sodišča je tožena stranka predložila izjavo o premoženjskem stanju na obrazcu ZST-1 in v točki IV obrazca ZST-1 v opombah navedla, da posluje z izgubo, da nima sredstev za plačilo sodne takse in jih ne more zagotoviti, ni pa izpolnila obrazca pod točkami A, B, C, Č in D IV točke, ampak je zgolj navedla, da naj sodišče vpogleda v podatke AJPES in sicer v bilanco stanja, v izkaz poslovnega izida ter pod točko D v register transakcijskih računov pri AJPES. To pa ne zadošča, zaradi česar je pravilen zaključek prvostopenjskega sodišča, da je tako izpolnjena izjava o premoženjskem stanju nepopolna. Ni namreč naloga sodišča, da brez ustreznih konkretnih trditev predlagatelja samo išče v predlaganih oziroma predloženih dokazih dejanske ugotovitve, ki bi morda bile v korist predlagatelju.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom izreklo, da se predlog (pravilno predloga) tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo zoper sklep Okrožnega sodišča v Celju, opr. št. II Pg 1623/2011 z dne 19. 3. 2013 ter za pritožbo zoper sklep, opr. št. II Pg 1623/2011 z dne 4. 3. 2013 zavrže (pravilno zavržeta).

2. Zoper tak sklep se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje sicer pravilno ugotovilo, da je tožena stranka na poziv sodišča pravočasno predložila izjavo o svojem premoženjskem stanju, vendar je iz izpodbijanega sklepa razvidno, da sodišče v njem ni navedlo nobenih konkretnih pravno relevantnih razlogov ali dejstev, iz katerih bi bilo mogoče preveriti ugotovitve prvostopenjskega sodišča. Zato izreka izpodbijanega sklepa sploh ni mogoče pravno preizkusiti. Tožena stranka meni, da je obrazec ZST-1 pravilno izpolnila v vseh njegovih sestavinah, ki zadevajo gospodarske družbe. Z vpogledom v ekonomske podatke in podatke o likvidnosti je tožena stranka izrecno soglašala, čeprav jih je k vlogi tudi priložila. V obrazcu ZST-1 je tudi zatrjevala, da sta bilanca stanja oziroma izkaz poslovnega izida priložena, pa tudi, da posluje z izgubo, da nima sredstev za plačilo sodne takse in da ima blokirane račune. Vsi dokazi za navedeno so bili sodišču predloženi ob vložitvi s sklepom zavrženih predlogov za taksno oprostitev. Sodišče bi moralo vse predložene podatke in navedene trditve tožene stranke iz obrazca obravnavati kot trditveno podlago izjave o premoženjskem stanju, kar daje podlago za vsebinsko presojo predloga za oprostitev plačila sodnih taks. Glede na podatke kot jih vsebuje in podaja s strani tožene stranke predložen obrazec ZST-1 in ki poleg javnih uradnih evidenc dejansko predstavlja vsebinsko podlago ter merilo za odločanje o oprostitvi sodne takse, tožena stranka ugotavlja, da bi sodišče lahko na osnovi tega vsebinsko odločilo o predlogu. Sodišče prve stopnje pa v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni navedlo prav nobenih ekonomskih dejstev, ki bi bila hkrati pravno relevantna za izrek izpodbijanega sklepa, da bi ga bilo mogoče preizkusiti. Posplošenost, kot je razvidna iz izpodbijanega sklepa, lahko pomeni s strani sodišča kršitev ustavno zajamčene pravice tožene stranke do učinkovitega pravnega sredstva, zaradi česar je takšno ravnanje sodišča pravno nedopustno. Tožena stranka še posebej izpostavlja, da so še vedno podani pogoji za taksno oprostitev, ker so računi tožene stranke blokirani, tožena stranka pa tudi nima razpoložljivih likvidnih sredstev za plačilo sodne takse. Zato predlaga, naj pritožbeno sodišče odpravi izkazane nepravilnosti, ovrednoti vsa konkretna ekonomska dejstva, ki izhajajo iz dokumentacije ter ob tem odloči o vprašanju oprostitve oziroma obveznosti plačila sodne takse.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pri odločanju o oprostitvi plačila sodne takse stranke, ki je pravna oseba, mora sodišče upoštevati njeno premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje (peti odstavek 11. člena ZST-1). Sodišče prve stopnje odloči o oprostitvi plačila taks na predlog stranke (prvi odstavek 12. člena ZST-1). Stranka mora predlogu priložiti pisno izjavo o svojem premoženjskem stanju (drugi odstavek 12. člena ZST-1). Izjava o premoženjskem stanju stranke vsebuje zlasti podatke o premoženju, denarnih sredstvi in dohodkih iz dejavnosti v Republiki Sloveniji in v tujini (tretji odstavek 12. člena ZST-1). Če izhaja ni vložena na predpisane obrazcu ali če obrazcu niso priložene predpisane priloge, ravna sodišče v skladu s pravili o nepopolnih vlogah (tretji odstavek 12. člena ZST-1). Trditveno in dokazno breme o premoženjskem, finančnem in likvidnostnem stanju je tako na predlagatelju, torej v obravnavani zadevi toženi stranki, ki bi morala že v predlogu za taksno oprostitev navesti vsa relevantna dejstva, ki naj bi jih sodišče prve stopnje upošteva pri odločanju o predlogu. V izjavi oziroma v rubrikah “podatki o materialnem stanju vlagatelja - pravne osebe” bi tožena stranka morala izpolniti podatke o višini posameznih postavk, kot jih zahteva obrazec, vendar pa glede na ugotovitve prvostopenjskega sodišča tožena stranka ni tako ravnala. Po pravilnih ugotovitvah prvostopenjskega sodišča je tožena stranka predložila izjavo o premoženjskem stanju na obrazcu ZST-1, kot je s sklepoma z dne 18. 4. in 3. 5. 2014 od nje zahtevalo sodišče prve stopnje, in v točki IV obrazca ZST-1 v opombah navedla, da posluje z izgubo, da nima sredstev za plačilo sodne takse in jih ne more zagotoviti, ni pa izpolnila obrazca pod točkami A, B, C, Č in D IV točke, ampak je zgolj navedla, da naj sodišče vpogleda v podatke AJPES in sicer v bilanco stanja, v izkaz poslovnega izida ter pod točko D v register transakcijskih računov pri AJPES. To pa ne zadošča, zaradi česar je pravilen zaključek prvostopenjskega sodišča, da je tako izpolnjena izjava o premoženjskem stanju nepopolna. Ni namreč naloga sodišča, da brez ustreznih konkretnih trditev predlagatelja samo išče v predlaganih oziroma predloženih dokazih dejanske ugotovitve, ki bi morda bile v korist predlagatelju. Dolžnost predlagatelja je, da sodišču predloži pravilno in popolno izpolnjen obrazec izjave o premoženjskem stanju, česar pa tožena stranka po pravilnih ugotovitvah prvostopenjskega sodišča ni storila. In to kljub dejstvu, da je v pozivih za predložitev obrazcev izjave o premoženjskem stanju za oprostitev plačila sodne takse bila opozorjena na pravilno izpolnitev obrazca ZST-1, kot tudi na posledice nepopolne ali prepozne dopolnitve predloga za oprostitev plačila sodnih taks.

5. Ker je iz obrazložitve izpodbijanega sklepa jasno razvidno, da je sodišče prve stopnje predloga tožene stranke za oprostitev plačila sodnih taks za pritožbo zoper sklepa z dne 19. 3. 2013 in 3. 4. 2013 zavrglo zato, ker tožena stranka tudi v roku, ki ga je sodišče določilo s sklepoma z dne 18. 4. 2013 in 7. 5. 2013, s katerima je toženo stranko pozvalo k odpravi pomanjkljivosti njenih predlogov za oprostitev plačila sodnih taks, ugotovljenih pomanjkljivosti ni ustrezno odpravila. Tako so neutemeljeni pritožbeni očitki, da sodišče v obrazložitvi ne navaja nobenih konkretnih pravno relevantnih razlogov, iz katerih bi bilo mogoče preveriti ugotovitev prvostopenjskega sodišča, zaradi česar naj ne bi bilo mogoče izpodbijanega sklepa preizkusiti.

6. Prav tako ni podana smiselno zatrjevana bistvena kršitev določb postopka s tem, ko se sodišče prve stopnje ni opredelilo do nobenih ekonomskih dejstev, ki naj bi po oceni tožene stranke bila pravno relevantna za izrek izpodbijanega sklepa. Za sprejem izpodbijane odločitve so namreč odločilne ugotovitve o tem, ali je tožena stranka pomanjkljivost predloga za oprostitev plačila sodnih taks pravilno in pravočasno odpravila, ta ugotovitev pa nikakor ni odvisna od kakršnihkoli ekonomskih dejstev. Ker tožena stranka ugotovljene pomanjkljivosti predloga za oprostitev plačila sodnih taks ni ustrezno odpravila, pogoj za vsebinsko odločanje o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks niso bili izpolnjeni, zato se sodišču tudi ni bilo potrebno opredeljevati do domnevno zatrjevanih ekonomskih dejstev, ki naj bi izhajala iz izpisov iz javno dostopnih evidenc AJPES, ki jih je tožena stranka priložila k obrazcu ZST-1. 7. Prav tako se ni mogoče strinjati s pritožbenimi navedbami, da je tožena stranka predpisani obrazec ZST-1 pravilno izpolnila v vseh njegovih sestavinah. Sklicevanje na ekonomske podatke in podatke o likvidnosti, ki so objavljeni v evidencah AJPES in jih priložila predlogu za oprostitev plačila sodnih taks oziroma izjavi o premoženjskem stanju na obrazcu ZST-1 ne more nadomestiti trditvene podlage, ki mora biti konkretizirana. K vlogi priloženih dokazil ni mogoče obravnavati kot trditveno podlago izjave o premoženjskem stanju, kot neutemeljeno navaja tožena stranka v pritožbi, saj lahko priložena dokazila služijo le za dokazovanje trditev, ki pa morajo biti podane v vlogi in dovolj konkretizirane, da je na podlagi takšnih trditev mogoče odločati o utemeljenosti predloga za oprostitev plačila sodnih taks. V zvezi s sklicevanjem tožene stranke na sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Ip 291/2013 z dne 23. 5. 2014 pa pritožbeno sodišče pojasnjuje, da se do teh navedb ni moglo opredeliti, saj te odločbe v bazah sodne prakse ni našlo, prav tako pa je k pritožbi tožena stranka ni priložila. V zvezi s pritožbenim predlogom naj pritožbeno sodišče odpravi nepravilnosti ter ob upoštevanju ekonomskih podatkov o toženi stranki samo odloči o vprašanju oprostitve plačila sodne takse, pa je potrebno poudariti, da meritorno odločanje o predlogu za oprostitev plačila sodne takse ni možno, kot je že ugotovilo prvostopenjsko sodišče, zato je takšen pritožbeni predlog neutemeljen.

8. Glede na navedeno in ker tudi v okviru uradnega preizkusa v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP pritožbeno sodišče ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep prvostopenjskega sodišča potrdilo (2. točka 365. člena v zvezi s 353. in 366. členom ZPP).