Jedro

Inšpektorat ne more podati zahteve za razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici. Čeprav je bil predlog zavrnjen, namesto zavržen, pa taka odločitev ni v škodo inšpektorata, saj predlagatelj meritorne odločitve sploh ni bil upravičen zahtevati.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila zahtevo Inšpektorata Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo (v nadaljevanju: Inšpektorat) za razveljavitev odločbe Območne geodetske uprave A., Izpostava A. z dne 28. 8. 2000 po nadzorstveni pravici. Prvostopni organ je z navedeno odločbo v zemljiškem katastru ugotovil in evidentiral spremembe katastrskih podatkov: zemljišče, parc. št. 1043/1 gozd k.o. ... se je razdelilo na parceli, št. 1043/1 (gozd in pot) in 1043/5 pašnik. V obrazložitvi je tožena stranka navedla, da 6. člen Zakona o zemljiškem katastru (v nadaljevanju: ZZKat) določa, da se zemljišča evidentirajo v zemljiškem katastru glede na njihovo dejansko vrsto rabe in to kot katastrske kulture, če se uporabljajo oziroma, če so namenjene za kmetijsko in gozdno proizvodnjo, zemljišča pod gradbenimi objekti; zelene površine in nerodovitna zemljišča. Prvostopni upravni organ glede na dejansko vrsto rabe, zemljišča nadalje uvrsti še v posamezne skupine v skladu s Pravilnikom o vodenju vrst rabe zemljišč v zemljiškem katastru (v nadaljevanju: Pravilnik) in Pravilnikom za katastrsko klasifikacijo zemljišč. Pri tem je pomembno, da prvostopni upravni organ oziroma njegov pooblaščeni delavec s svojim strokovnim znanjem uvrsti zemljišče v določeno vrsto rabe oziroma v določen katastrski razred. Podlaga za določitev je le strokovne narave in je popolnoma neodvisna od navedb strank v postopku. Prvostopni upravni organ namreč evidentira samo tiste ugotovitve s terena, ki jih je strokovno izmeril in določil z vzorčno parcelo. Določba 21. člena Zakona o gozdovih (v nadaljevanju: ZG) ne prepoveduje geodetskemu upravnemu organu, da bi v skladu s 6. členom ZZKat zemljišče evidentiral po dejanskem stanju v naravi. Določba 21. člena obvezuje lastnika gozda, da bi moral pridobiti dovoljenje za poseg v gozd in gozdni prostor, pri tem pa ni v pristojnosti geodetskega upravnega organa, da bi lastnika, ki opravi poseg gozda brez dovoljenja, sankcioniral. V skladu s 6. členom ZZKat lahko geodetski upravni organ spremembe v vrsti rabe zemljišča v zemljiškem katastru le evidentira po dejanskem stanju na terenu. Tožena stranka je zavrnila zahtevo za razveljavitev iz razloga, ker ni bil očitno prekršen materialni zakon.

Tožeča stranka vlaga tožbo na podlagi določila 2. odstavka 18. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS). Meni, da je bil pri izdaji izpodbijane odločbe napačno uporabljen materialni predpis in ni bilo pravilno ugotovljeno dejansko stanje. V postopku je nesporno, da je bil na delu parcele št. 1043/1 k.o. ... izvršen golosek in da je ta del zemljišča po parcelaciji dobil novo parc. št. 1043/5 iste k.o., spremenila pa se je katastrska kultura in bonitetni razred. Tožeča stranka pritrjuje obrazložitvi izpodbijane odločbe, da 21. člen ZG ne prepoveduje geodetskemu upravnemu organu, da bi v skladu s 6. členom ZZKat evidentiral po dejanskem stanju v naravi. Vendar je tožena stranka prezrla, da je potrebno v smislu prepovedi interpretirati določilo 1. odstavka 23. člena ZG, ki določa, da mora lastnik gozda obnoviti gozd, ki je bil postošen ali v nasprotju s predpisi posekan na golo. Gre za prepoved spremembe katastrske kulture zaradi izvršenega goloseka, ki smiselno izhaja iz določila 23. člena ZG. Geodetski upravni organ ne bi smel na podlagi stanja zemljišča parc. št. 1043/5 opredeliti kot pašnik 3. razreda. Parcela 1043/5 tudi ni izpolnjevala pogojev, da se jo uvrsti kot pašnik, saj ne izpolnjuje pogojev za tako klasifikacijo, ki jih določa 9. točka 7. člena Pravilnika. Očitno je torej, da bi morala tožena stranka odločbo razveljaviti po nadzorstveni pravici. Tožeča stranka tudi meni, da ni bilo pogojev, da geodetski upravni organ delu parc. št. 1043/1 spremeni vrsto rabe iz gozda v pot. Ta del površine ne dosega minimalne površine 200 m2, ki jo predpisuje Pravilnik o vodenju vrste rabe zemljišč v zemljiškem katastru oziroma pravilnik za katastrsko klasifikacijo zemljišč. Predlaga odpravo odločbe tožene stranke.

Stranki z interesom A.A. in B.B. sta v odgovoru na tožbo navedla, da jima je kupec nove parcele 1043/5 predlagal, da posekata smreke okoli globače, ker je drugače ne bi bilo mogoče zasuti in na terenu izravnati. Po odločbi gospodarske inšpektorice so izravnani teren pod vodstvom logarja, ki je pripeljal hrastove sadike takoj zasadili. Še pred tem dejanjem pa sta s kupcem naročila geometra, ki je geometru predlagal spremembo in geometrsko storitev tudi sam plačal. Po njunem laičnem mnenju bi moral geometer spremembo iz gozda v pašnik odsvetovati. Ko je kupec ugotovil, da ne bo smel na parceli postaviti stanovanjske prikolice, je od kupčije odstopil in zahteval vrnitev kupnine. Parcelo sta nato za nižjo ceno prodala svaku. Kupoprodajna pogodba je bila sklenjena meseca oktobra 2001 pri notarju, parcela pa se je vodila kot gozd in ne kot pašnik, in je že vložen zahtevek kupca za prepis na zemljiški knjigi v A. Stranka z interesom Mestna Občina A. na tožbo ni odgovorila.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe in se sklicuje na obrazložitev izpodbijane odločbe, pri kateri vztraja ter predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Pri obravnavani izpodbijani odločbi o zavrnitvi zahteve za razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici je sporna uporaba materialnega prava na ugotovljeno dejansko stanje, kar v tožbi uveljavlja tožeča stranka. Njeni ugovori so neutemeljeni. Inšpektorat je zoper odločbo Območne geodetske uprave vložil zahtevo za razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici. Inštitut razveljavitve odločbe po nadzorstveni pravici je izredno pravno sredstvo, ki ga pristojni organ lahko uporabi le iz razloga, če je bil z izdano odločbo očitno prekršen materialni zakon (2. odstavek 274. člena ZUP). O razveljavitvi odločbe po nadzorstveni pravici odloča praviloma kot pristojni organ organ druge stopnje po uradni dolžnosti, torej stranka (niti druge osebe, ki so naštete v 1. odstavku 275. člena ZUP kot predlagatelji odprave odločbe po nadzorstveni pravici) ne morejo dati zahteve za razveljavitev dokončne odločbe po nadzorstveni pravici. Inšpektorat, ki je predlog za razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici vložil, torej ni upravičeni predlagatelj (ZUP mu za vložitev predloga za razveljavitev po nadzorstveni pravici ne daje položaja predlagatelja) ter bi morala tožena stranka s predlogom ravnati po določbi 2. točke 1. odstavka 129. člena ZUP in predlog zavreči. Čeprav je bil predlog zavrnjen, namesto zavržen, pa taka odločitev ni v škodo ne inšpektorata, ne v škodo tožeče stranke, saj predlagatelj meritorne odločitve sploh ni bil upravičen zahtevati. Na drugačno odločitev pa tudi ne morejo vplivati uveljavljani ugovori, ki se nanašajo na pravilno uporabo materialnega prava v katastrskem postopku. V primeru ugovora, da je, po mnenju sodišča sicer jasna zahteva za razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici, pomenila zahtevo za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici, za katero je inšpektorat po določbi 1. odstavka 275. člena ZUP upravičeni predlagatelj, sodišče opozarja na določbo 1. odstavka 277. člena ZUP, po kateri se odločbo o odpravi odločbe po 3. točki 274. člena ZUP (kot razume sodišče vsebinske navedbe v zahtevi in tožbi) lahko izda le v enem letu od dneva, ko je bila odločba izdana in vročena. Ta rok pa je ob vložitvi tožbe že potekel. Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 2. odstavka 59. člena Zakona o upravnem postopku (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00, v nadaljevanju: ZUS), ker je spoznalo, da je izpodbijani upravni akt po zakonu utemeljen, vendar iz drugih razlogov, kot so navedeni v upravnem aktu; ter razloge pa je sodišče navedlo v sodbi.