Jedro

Tožena stranka izpolnitve objektivnega pogoja ni zadostno obrazložila, saj v obrazložitvi izpodbijane odločbe niso navedene okoliščine, na podlagi katerih bi bilo mogoče zaključiti, da je podana verjetnost izgleda za uspeh podanega predloga za odlog izvršbe v predmetni izvršilni zadevi.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Celju, št. Bpp 1028/2017 z dne 20. 6. 2017, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Zahteva stranke z interesom A.A., za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo ugodila prošnji A.A. za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) in mu odobrila izredno BPP v zvezi z izvršilnim postopkom pred Okrajnim sodiščem v Celju, št. In 229/2010 v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v izvršilnem postopku pred sodiščem na prvi stopnji in oprostitve plačila stroškov izvršilnega postopka na prvi stopnji, razen plačila sodnih taks, od 8. 6. 2017 dalje (točka I izreka) ter za izvajanje BPP določila odvetnika B.B. (točka II izreka). Tožena stranka je v postopku ugotavljanja materialnega položaja prosilca ugotovila, da je prosilec upravičen do denarne socialne pomoči za čas od 1. 4. 2017 do 30. 9. 2017, zato izpolnjuje pogoje za dodelitev BPP v skladu s prvim odstavkom 12. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Izpolnjevanje pogojev iz 24. člena ZBPP je tožena stranka oprla na ugotovitev, da je prosilec želel vložiti predlog za odlog izvršbe v zadevi št. In 229/2010, ki je v teku zaradi izpolnitve prosilčeve obveznosti po sodbi št. 167/96 z dne 2. 12. 1997, ki se nanaša na izpraznitev stanovanja, ki je predmet navedenega izvršilnega postopka. Prosilec v prošnji navaja, da je po mnenju odvetnika B.B., ki mu je nudil pravno svetovanje, v navedenem izvršilnem postopku smiselno vložiti predlog zaradi zadržanja izvršitve, ki bi neposredno vplivala na izvrševanje pravnomočne odločbe v drugem postopku, pri čemer prosilec v zvezi z navedenim izvršilnim postopkom še navaja, da je bilo toženi stranki v sodbi, št. P 38/2002 z dne 4. 9. 2003, naloženo, da je dolžna tožeči stranki (prosilcu) omogočiti vselitev v prejšnje zakonito zasedeno stanovanje na naslovu C., kar tožena stranka ni izpolnila, niti mu v zameno pisno ali kako drugače ni ponudila nobene druge rešitve. Ker torej tožena stranka svoje obveznosti ni izpolnila, namerava prosilec vložiti predlog za izvršbo (za kar mu je bila z odločbo opr. št. Bpp 951/2017 tudi odobrena BPP), posledično pa želi vložiti še ustrezen predlog za odlog izvršbe v izvršilni zadevi št. In 229/2010. Tožena stranka tako ugotavlja, da zadeva očitno ni nerazumna in je tako razumno vložiti predlog za odlog izvršbe in nato sodelovati v izvršilnem postopku oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati, poleg tega je zadeva tudi pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca življenjskega pomena.

2. Tožeča stranka odločitvi tožene stranke oporeka. Navaja, da dodelitev BPP prosilcu ni pravilna in ne zasleduje namena, ki ga zasleduje ZBPP. Za tožečo stranko so sporni objektivni pogoji, ki jih določa 24. člen ZBPP. Predmetna zadeva, zaradi katere se je prosilcu odobrila BPP, je očitno nerazumna, ker je pričakovanje in zahteva prosilca v nasprotju z izidom zadeve s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago. Iz izvršilnega spisa In 229/2010 izhaja, da je pravna podlaga za izpraznitev stanovanja v Č., v pravnomočnih in izvršljivih sodnih odločbah, s katerimi je bila odpovedana najemna pogodba, sklenjena 3. 1. 2006, zaradi prosilčevega neplačevanja najemnine in drugih stroškov, povezanih s stanovanjem. Prosilcu je poznano, da je bila navedena najemna pogodba z njim sklenjena z namenom realizacije sodne odločbe št. P 38/2002, na katero se v prošnji sklicuje in želi vložiti izvršilni predlog za realizacijo le-te in onemogočiti nadaljevanje izvršilnega postopka pod št. In 229/2010. Tako je šlo za nadomestno izpolnitev in je bila s tem sodna odločba št. P 38/2002 že realizirana. Če je prosilec kasneje kršil najemno pogodbeno razmerje in je prišlo do sodne odpovedi pogodbe in izpraznitve, ne more sedaj, po več kot 10 letih, ko je nastopilo tudi zastaranje, ponovno zahtevati realizacijo sodne odločbe iz leta 2003. Po mnenju tožeče stranke okoliščine in dejstva iz izvršilnega in upravnega spisa jasno kažejo, da zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh, da stranka zlorablja možnost BPP za zadevo, ki glede na dejansko in pravno podlago nima verjetnega izgleda za uspeh, in celo, da je pričakovanje prosilca v nasprotju z načeli pravičnosti in morale. Prosilcu se torej po stališču tožeče stranke priznava BPP za povsem nerazumno zadevo. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in zahtevek prosilca zavrne kot neutemeljen oziroma podredno zadevo vrne v ponovni postopek.

3. Tožena stranka je sodišču poslala upravni spis. Odgovora na tožbo ni podala.

4. Stranka z interesom A.A. je v odgovoru na tožbo navajala, da Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo, sodno odločbo Okrajnega sodišča v Celju št. P 38/2002 ni realizirala, pri čemer je glede sklenjene najemne pogodbe pojasnila, da samovolja tožene stranke ne sme predstavljati zadostne podlage za sklep v obstoj najemnega razmerja. O zastaranju ne more biti govora, ker o tem še nikjer ni bilo pravnomočno razsojeno. Ocena tožeče stranke, da stranka z interesom zlorablja možnost BPP za zadevo, ki nima verjetnega izgleda za uspeh, je po njenem stališču pod vsako mejo kritike, saj je stranka z interesom za BPP zaprosila z utemeljenimi in dokazljivimi razlogi, pa tudi iz razloga, ker je ta zadeva zanjo življenjskega pomena. Da je bila njena ocena utemeljena, dokazuje tudi strokovno pravno mnenje odvetnika B.B. Sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

5. Prav tako je podal odgovor na tožbo odvetnik B.B., pooblaščenec stranke z interesom. Pojasnjuje, da je Republika Slovenija dolžna stranki z interesom omogočiti vselitev v prejšnje zakonito zasedeno stanovanje v C. in ji povrniti nastale pravdne stroške, vendar Republika Slovenija svoje obveznosti po navedeni sodbi ni izpolnila, niti ni stranki z interesom v zameno pisno ali kako drugače ponudila nobene druge rešitve, zaradi česar je upoštevajoč izdan sklep o izvršbi ocenila, da je smiselno vložiti predlog za odlog izvršbe in se postopka udeleževati ter vlagati pravna sredstva. Tako je vložitev predloga za izvršbo razumna, poleg tega je zadeva življenjsko pomembna za stranko. Po stališču pooblaščenca stranka z interesom ni dolžna izpolniti svoje obveznosti, če Republika Slovenija sočasno ne izpolni svoje obveznosti. Mnenje, da je smiselno v izvršilnem postopku št. In 229/2010 vlagati pravna sredstva, je podal tudi sam pooblaščenec. Po njegovem stališču je pravno zmotno tudi sklicevanje tožeče stranke na zastaranje zadeve št. P 38/2002. Republika Slovenija je namreč vložila predlog za izvršbo v zadevi In 229/2010, na podlagi katerega je bil izdan sklep o izvršbi z dne 23. 8. 2010. Po naziranju pooblaščenca je zastaranje začelo teči od tega datuma naprej, torej zadeva ni zastarala. Pooblaščenec predlaga sodišču, da po opravljeni glavni obravnavi tožbo v celoti zavrne.

K točki I izreka:

6. Tožba je utemeljena.

7. Sodišče uvodoma izpostavlja, da se izredna BPP na podlagi prvega odstavka 12. člena ZBPP dodeli prosilcu, ki je upravičenec do denarne socialne pomoči in izpolnjuje pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči iz 24. člena tega zakona. Na podlagi prvega odstavka tega člena se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem da zadeva očitno ni nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati ter da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. V tretjem odstavku navedene določbe je določeno, da se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost BPP za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi ji njen materialni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

8. Po navedeni določbi je torej pri presoji upravičenosti dodelitve BPP, kot pogoj treba upoštevati okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP. Predvsem je treba upoštevati, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, poleg pogoja, da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj.

9. V obravnavani zadevi med strankami ni sporno, da je prosilec za BPP zaprosil (poleg sestave in vložitve izvršilnega predloga v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Celju, št. P 38/2002 z dne 4. 9. 2003, kar je organ za BPP obravnaval ločeno) zaradi odloga izvršbe v zadevi Okrajnega sodišča v Celju št. In 229/2010. Prav tako med strankami ni sporna izpolnitev zakonskega pogoja iz 12. člena ZBPP, čemur sledi tudi sodišče. 10. Med strankami pa obstaja različna razlaga izpolnitve objektivnega pogoja za dodelitev BPP, določenega v 24. členu ZBPP. Tožena stranka je glede tega v izpodbijani odločbi navedla, da želi prosilec vložiti predlog za odlog izvršbe, saj bi v primeru izvršitve pristal na cesti. Glede na to zadeva po presoji tožene stranke očitno ni nerazumna, poleg tega je zadeva tudi pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca življenjskega pomena, ker bi v primeru izvršitve v zadevi št. In 229/2010 (izpraznitve stanovanja v Č.) ostal brez bivališča, saj do izvršitve sodbe Okrajnega sodišča v Celju, št. P 38/2010 z dne 4. 9. 2003 (prepustitev stanovanja prosilcu v C.) ni prišlo. Tako je tožena stranka ugotovila, da so podani tudi objektivni pogoji za dodelitev BPP v skladu s 24. členom ZBPP. Temu stališču se pridružuje tudi stranka z interesom, medtem ko tožeča stranka v tožbi zatrjuje drugače, torej da objektivni pogoj za dodelitev BPP prosilcu ni izpolnjen.

11. Sodišče ugotavlja, da tožena stranka izpolnitve objektivnega pogoja ni zadostno obrazložila, saj v obrazložitvi izpodbijane odločbe niso navedene okoliščine, na podlagi katerih bi bilo mogoče zaključiti, da je podana verjetnost izgleda za uspeh podanega predloga za odlog izvršbe v predmetni izvršilni zadevi. Tožena stranka se tako ni opredelila do izpolnjevanja pogojev iz 71. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, ki določa, v katerih pogojih je na dolžnikov predlog mogoče odložiti izvršbo. Brez takšne opredelitve ni mogoče presoditi, ali je pri predlogu za odlog izvršbe, za podajo katerega je tožena stranka prosilcu odobrila izredno BPP, izkazana verjetnost izgleda za njegov uspeh. Pri tem ni mogoče prezreti navedb tožeče stranke v tožbi, da je šlo pri obveznosti po predmetnih pravdnih sodbah za nadomestno izpolnitev na način sklenitve najemne pogodbe dne 3. 1. 2006, ki je bila odpovedana zaradi prosilčevega neplačevanja najemnine in drugih stroškov, povezanih s stanovanjem, v zvezi s čimer je tekel predmetni izvršilni postopek, v katerem je dolžnik zaprosil za dodelitev BPP. Takšen zaključek tožeče stranke potrjuje sklep Višjega sodišča v Celju, št. I Ip 197/2017 z dne 5. 7. 2017, ki se nanaša na izpraznitev in izročitev nepremičnine in izterjavo 362,84 EUR s pp, torej na predmetni izvršilni postopek, ko pritožbeno sodišče v pravnomočni odločbi ugotavlja, da je že na podlagi nespornih dejstev mogoče zaključiti, da je bila dolžnikova pravica, torej pravica stranke z interesom, iz sodbe iz leta 2003 oziroma 2005 s sklenjeno najemno pogodbe že realizirana oziroma da je upnik (Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo), dokazal, da je svojo vzajemno obveznost dolžniku izpolnil na drug način (s ponudbo in sklenitvijo najemne pogodbe za stanovanje na naslovu Č.), dolžnik pa se je s tem strinjal (283. člen Obligacijskega zakonika).

12. Glede na navedeno je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo na podlagi 2. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) odpravilo ter zadevo na podlagi tretjega odstavka 64. člena ZUS-1 vrnilo toženi stranki, da opravi ponoven postopek.

K točki II izreka:

13. Stranka z interesom v tem upravnem sporu je ob vložitvi odgovora na tožbo zahtevala tudi povrnitev stroškov postopka. Sodišče upoštevaje določbo 22. člena ZUS-1 ugotavlja, da je A.A. izkazoval pravni interes, da v tem upravnem sporu uspe tožena stranka (prvi odstavek 199. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP), zato je moralo sodišče njegovo zahtevo, upoštevaje odločitev v obravnavani zadevi, ob uporabi določbe prvega odstavka 154. člena ZPP, zavrniti.