Jedro

Pri tem je sodišče prve stopnje pri odmeri višine pravilno upoštevalo medsebojno navezanost tožnice in njene pokojne sestre, ki sta živeli v trajnejši življenjski skupnosti, bili sta med seboj povezani in je tožnica skrbela za svojo mlajšo sestro kot za hčer, kar izhaja iz prvostopnih razlogov ob povzemanju izpovedbe tožnice. Zato se kot protispisne pokažejo pritožbene navedbe tožene stranke, da iz izpovedbe tožnice ne izhaja, da bi prevzela vlogo matere v razmerju do svoje pokojne sestre, ker da je mati še zmeraj skrbela za pokojno.

Izrek

Pritožbi tožene stranke se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v obsodilnem delu tako spremeni, da je tožena stranka sedaj dolžna plačati tožeči stranki namesto zneska 2.640,70 EUR, znesek 1.640,67 (tisoč šeststo štirideset 67/100) EUR in ji namesto zneska 669,65 EUR pravdnih stroškov, povrniti pravdne stroške v znesku 316,02 (tristo šestnajst 02/100) EUR.

V ostalem se pritožba tožene stranke zavrne in v nespremenjenem obsegu obsodilnega dela sodbe potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka je dolžna povrniti toženi stranki stroške pritožbenega postopka v znesku 68,14 (oseminšestdeset 14/100) EUR v roku 15 od dneva vročitve sodbe sodišča druge stopnje.

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki na transakcijski račun njenega pooblaščenca odvetnika V.S. ml. znesek 2.640,70 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21.01.2008 dalje do plačila in ji povrniti pravdne stroške v znesku 669,65 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe sodišča prve stopnje dalje do plačila v 15 dneh pod izvršbo. V presežku pa je tožbeni zahtevek zavrnilo.

Proti obsodilnemu delu sodbe se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov, posebej pa poudarja in obrazloži pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje napačno odločilo, da je soprispevek pok. M.C. (sestre tožnice) k škodnemu dogodku le 25 %, saj je njen prispevek višji, ko je prisedla k vinjeni voznici in je tudi vedela, da je vinjena, saj sta zavarovanka toženke in pokojna pred nezgodo skupaj popivali, poleg tega pa ni bila pripeta z varnostnim pasom, kar vse je vplivalo na tragične posledice, ki so botrovale njeni smrti. Pokojna je z nepripetjem prispevala k večjemu obsegu škode, saj je padla iz avta in utrpela hude poškodbe. Sodišče prve stopnje je med pokojničino opustitvijo in nastankom škode ugotovilo jasno vzročno zvezo, je pa zmotno zaključilo, da gre le za soprispevek k nastanku škodnega dogodka, saj gre tudi za prispevek pokojne k večjemu obsegu škode, zato mora tisti del škode, ki je posledica te opustitve nositi sama. V obravnavanem primeru gre vsaj za 50 % sokrivdo pokojnice (20 % za vožnjo z vinjenim voznikom in 30 % za nepripetost z varnostnim pasom). Sodišče prve stopnje pa je tudi odmerilo previsoko odškodnino, saj je znesek 10.000,00 EUR bistveno previsok, iz izpovedbe tožnice pa tudi izhaja, da ni prevzela vloge matere pokojne sestre, saj je mati še zmeraj skrbela za pokojno. Odškodnina, ki jo je toženka nakazala pred pravdo v znesku 4.695,00 EUR (ob 50 % sokrivdi pokojne) je pravična in primerna odškodnina. Sodišče prve stopnje je tudi nepravilno izračunalo pravdni uspeh in je prezrlo, da je toženka nesporni del odškodnine nakazala že pred pravdo, zato je pravdni uspeh tožeče stranke v prvi fazi postopka le 30,17 % in ne 85 %. Tožena stranka predlaga spremembo sodbe v smislu pritožbenih navedb.

Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

V skladu z drugim odstavkom 130. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku - ZPP-D se obravnavanje pritožbe nadaljuje po dosedanjih predpisih.

Pritožba je delno utemeljena.

Pritožba v okviru uveljavljanja vseh pritožbenih razlogov uveljavlja tudi bistveno kršitev določb pravdnega postopka, vendar ne pojasni v čem je sodišče prve stopnje takšno kršitev zagrešilo. V okviru uradnega preizkusa (člen 350/II ZPP) pa pritožbeno sodišče ni našlo uradno upoštevnih procesnih kršitev.

Tožena stranka po vsebini tudi ne obrazloži pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, saj prvostopnemu sodišču očita le zmotno uporabo materialnega prava pri določitvi višine odškodnine in soprispevka pokojne tožničine sestre k nastanku škode, ko je njeno sokrivdo sodišče prve stopnje ocenilo le v višini 25 %. Pritrditi je pritožbi tožene stranke, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo pri oceni soprispevka pokojne sestre tožnice k škodnemu dogodku in ko je ta soprispevek ocenilo le v višini 25 % in da gre v obravnavanem primeru tudi za soprispevek k nastanku škode oziroma večjega obsega škode. Sodišče prve stopnje je ugotovilo vzročno zvezo, kar vse je obširno in argumentirano obrazložilo v razlogih sodbe (stran 5 in 6) med opustitvijo pokojne in nastankom škode, ko je pokojna prisedla k vinjeni voznici oziroma dopustila, da njeno vozilo vozi vinjena voznica ter se tudi ni pripela z varnostnim pasom in kar po mnenju pritožbenega sodišča predstavlja njeno 35 % sokrivdo in ne le 25 %. Pri tem pa je sodišče prve stopnje pri odmeri višine pravilno upoštevalo medsebojno navezanost tožnice in njene pokojne sestre, ki sta živeli v trajnejši življenjski skupnosti, bili sta med seboj povezani in je tožnica skrbela za svojo mlajšo sestro kot za hčer, kar izhaja iz prvostopnih razlogov ob povzemanju izpovedbe tožnice. Zato se kot protispisne pokažejo pritožbene navedbe tožene stranke, da iz izpovedbe tožnice ne izhaja, da bi prevzela vlogo matere v razmerju do svoje pokojne sestre, ker da je mati še zmeraj skrbela za pokojno. Sodišče prve stopnje je pri odmeri višine odškodnine tudi pravilno izhajalo iz zneska 10.000,00 EUR, ob upoštevanju 35 % sokrivde pokojne pa je primerna in pravična denarna odškodnina tožeče stranke 6.500,00 EUR, ker pa je tožena stranka že plačala znesek 4.695,00 EUR, ki valoriziran na dan prvostopnega sojenja znaša 4.859,33 EUR, je tako priznati tožeči stranki še 1.640,67 EUR, zaradi česar je pritožbeno sodišče delno ugodilo pritožbi in sodbo spremenilo tako, kot izhaja iz izreka te sodbe (člen 358 točka 4 ZPP), v ostalem pa pritožbo zavrnilo (člen 353 ZPP).

Posledica delne spremembe sodbe na drugi stopnji je tudi sprememba pravdnega uspeha. Pravdni uspeh tožeče stranke je tako glede na vrednost zahtevka 8.750,00 EUR ob vložitvi tožbe 18,75 %, pravdni uspeh tožene stranke pa 81,25 %, pri čemer je pritrditi pritožbi, da je tožena stranka že pred vložitvijo tožbe plačala 4.695,00 EUR. V drugi fazi postopka, ko je tožeča stranka uveljavljala po modificiranem zahtevku 4.055,00 EUR, je pravdni uspeh tožeče stranke sedaj 40,46 %, uspeh tožene stranke pa 59,54 %, zvišanje zahtevka na zadnji glavni obravnavi na 5.745,00 EUR pa na pravdni uspeh ni imelo vpliva in kar tudi v pritožbi ni sporno. Priznani stroški tožeče stranke v prvi fazi postopka znašajo 220,32 EUR, v drugi fazi pa 772,77 EUR, priznani stroški tožene stranke v drugi fazi postopka pa 63,75 EUR, pri čemer konkretna odmera pravdnih stroškov ni predmet pritožbene graje. Glede na pravdni uspeh tožeče stranke v obeh fazah postopka je tožeča stranka v prvi fazi postopka upravičena do povrnitve 41,31 EUR v drugi pa 312,66 EUR pravdnih stroškov, tožena stranka pa v drugi fazi postopka 37,95 EUR. Po medsebojnem pobotanju pravdnih stroškov pa je tožena stranka sedaj dolžna povrniti tožeči stranki 316,02 EUR pravdnih stroškov.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka je v skladu z drugim odstavkom 165. člena in drugim odstavkom 154. člena ZPP. Pritožbeni uspeh tožene stranke je 37,86 % (zavzemala se je za celotno zavrnitev zneska 2.640,70 EUR, uspela je z znižanjem za 1.000,00 EUR). Pri tem je toženi stranki od priglašenih 185,00 EUR utemeljeno priznati za 180,00 EUR pritožbenih stroškov za stroške sodnih taks, ni pa izkazala 5,00 EUR za poštnino. Glede na pritožbeni uspeh je tožeča stranka dolžna povrniti 68,14 EUR pritožbenih stroškov.