Jedro

Kadar je zapisano pogodbeno določilo sporno, ker naj bi bilo pomotoma zapisano tako, kot je, naj pa ne bi izražalo prave volje pogodbenih strank, je potrebna razlaga zapisanega določila.

Pri pisanju pogodbe o zaposlitvi je prišlo do pomote v zapisu datuma, do katerega traja delovno razmerje. V pogodbi zapisan datum ne odraža prave volje strank.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek za ugotovitev nezakonitosti ustne odpovedi pogodbe o zaposlitvi (pravilno: prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi), za priznanje delovnega razmerja za čas od 1. 12. 2011 do 31. 3. 2012 ter od 14. 6. 2012 do 30. 11. 2012 z vsemi pravicami, vključno s plačo in dodatki, ki bi jih prejela, če bi delala, ter razliko v plači za čas od 1. 4. 2012 do 13. 6. 2012, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Ugotovilo je, da je tožnica 5. 10. 2011 s toženo stranko sklenila pogodbo o zaposlitvi za določen čas do 4. 1. 2012. Ker z njenim delom ni bila zadovoljna, se je dogovorila za skrajšanje časa zaposlitve. Da tožnica ne bi izgubila pravic na zavodu za zaposlovanje, sta namesto sporazuma sklenili novo pogodbo o zaposlitvi za določen čas, tokrat do 30. 11. 2011. Pri pisanju nove pogodbe pa je prišlo do pisne pomote, in sicer pri datumu sklenitve pogodbe, ki je bil 23. 11. 2011 in ne 23. 10. 2011, kot je zapisano v pogodbi, ter pri datumu trajanja pogodbe o zaposlitvi, ki je 30. 11. 2011 in ne 30. 11. 2012. Po oceni sodišča prve stopnje, ki jo je napravilo na podlagi izvedenih dokazov, je bila prava volja strank, ne glede na dejanski zapis v pogodbi o zaposlitvi, trajanje pogodbe do 30. 11. 2011. 2. Sodišče druge stopnje je pritrdilo dejanskim in v bistvenih delih tudi pravnim zaključkom sodišča prve stopnje. Preverilo je dokazno oceno sodišča prve stopnje in zaključilo, da je tožnici delovno razmerje prenehalo zakonito, zaradi izteka pogodbe o zaposlitvi z dne 23. 11. 2011, ki jo je tožnica podpisala 24. 11. 2011, in ne zaradi ustne odpovedi.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnica vložila pravočasno revizijo. Uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Od bistvenih kršitev uveljavlja kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 in naslednji), zmotno uporabo materialnega prava pa glede drugega in tretjega odstavka 14. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS št. 42/2002 in naslednji) ter 46. in 83. člena Obligacijskega zakonika (OZ, Ur. l. RS št. 83/2001 in naslednji). Meni, da je bila tožena stranka z navedbo o podpisu pogodbe o zaposlitvi z dnem 24. 11. 2011 prekludirana, saj je v odgovoru na tožbo in pripravljalni vlogi trikrat zapisala, da je bila pogodba podpisana 23. 10. 2011. Šele po prvem naroku je začela trditi, da je bila pogodba podpisana 24. 11. 2011, ne da bi navedla razlog, zaradi katerega tega ni povedala že prej. Ne strinja se s stališčem sodišča druge stopnje, da v prvi fazi postopka ni bilo bistveno, kdaj je bila pogodba podpisana, saj sta datum sklenitve in trajanje delovnega razmerja bistveni sestavini pogodbe. Zaradi neupoštevanja prekluzije očita sodišču absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Zmotno uporabo materialnega prava očita sodišču druge stopnje zaradi presoje, da napaka v zapisu ne predstavlja napake volje v smislu določb 45. do 50. člena OZ, zlasti pa 46. člena OZ. Datum sklenitve je odločilna okoliščina, zato bi morala po njenem mnenju tožena stranka uveljavljati napako volje v skladu s 14. členom ZDR. Celo sama je navajala, da je prišlo do zmote v izjavi. Zato je sodišče povsem po nepotrebnem iskalo soglasje volj. Tožena stranka je zamudila roke iz 14. člena ZDR, zato napake v datumih ne more več uveljavljati. Nadalje pa revidentka meni, da je bil zmotno uporabljen tudi 83. člen OZ. Pogodba o zaposlitvi je bila nejasna (če bi bila jasna, ne bi bilo spora), zato bi jo moralo sodišče razlagati v tožničino korist, saj je bila sestavljena in predlagana s strani tožene stranke. Predlaga spremembo izpodbijane sodbe z ugoditvijo zahtevku oziroma razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču druge stopnje v novo sojenje.

4. Tožena stranka v odgovoru na revizijo predlaga njeno zavrnitev.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizijsko sodišče na podlagi prvega odstavka 371. člena ZPP preizkusi izpodbijano sodbo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Na noben revizijski razlog ne pazi po uradni dolžnosti, ampak opravi preizkus samo v okviru tistih in takšnih razlogov, kot jih uveljavlja stranka. Pri tem je vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijane sodbe, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

7. Revizija uvodoma uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, vendar je v nadaljevanju ne konkretizira. Zato izpodbijane sodbe z vidika tako uveljavljanega revizijskega razloga ni mogoče preizkusiti.

8. Absolutno bistveno kršitev revizija uveljavlja tudi v zvezi s stališčem sodišča druge stopnje, da tožena stranka z navajanjem pravega datuma sklenitve pogodbe o zaposlitvi ni bila prekludirana. Ta kršitev, tudi če bi bila storjena, ne more predstavljati absolutne bistvene kršitve, ampak kvečjemu relativno iz prvega odstavka 339. člena ZPP. V tem primeru pa mora revident obrazložiti, v zvezi s katero določbo ZPP je storjena in predvsem, zakaj je vplivala na zakonitost odločitve. Če štejemo, da iz vsebine, ne glede na dejansko uveljavljanje absolutne bistvene kršitve, izhaja smiselno uveljavljanje relativne kršitve (prvi odstavek 339. člena v zvezi z npr. prvim odstavkom 286. člena ZPP), zadnji pogoj manjka. Revidentka ne navaja, ali in zakaj bi bila odločitev drugačna, če sodišče navedbe tožene stranke o datumu podpisa pogodbe ne bi sprejelo oziroma zakaj naj bi ta kršitev vplivala na zakonitost sodbe.

9. Materialno pravo ni zmotno uporabljeno.

10. Revidentka očita sodišču druge stopnje zmotno uporabo materialnega prava, in sicer 14. člena ZDR ter zlasti 46. in 83. člena OZ. Določba 14. člena ZDR ureja izpodbojnost pogodbe o zaposlitvi in določa roke, v katerih stranki lahko zahtevata njeno razveljavitev. Kot izhaja iz 12. člena ZDR, se pri določanju posledic ničnosti in izpodbojnosti pogodbe o zaposlitvi smiselno uporabljajo splošna pravila civilnega prava, če ta zakon ne določa drugače. Po 94. členu OZ je pogodba med drugim izpodbojna, če so bile pri njeni sklenitvi napake glede volje.

11. Sodišče druge stopnje je pravilno izhajalo iz določbe 82. člena OZ o razlagi spornih določb pogodbe in ne iz določb, ki se nanašajo na njeno izpodbojnost (45. do 50. člen OZ), oziroma določb o razlagi nejasnih pogodbenih določil (83. člen OZ). Kadar je zapisano pogodbeno določilo sporno, ker naj bi bilo pomotoma zapisano tako, kot je, naj pa ne bi izražalo prave volje pogodbenih strank, je potrebna razlaga zapisanega določila. Takšno izrecno stališče je Vrhovno sodišče zavzelo v zadevi VIII Ips 135/2013 z dne 14. 10. 2013 (1). Ob spornosti datuma, do katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi (da gre za določilo, ki je potrebno razlage, navaja revidentka sama), je sodišče upravičeno ugotavljalo, ali je to sporno določilo, tako kot je bilo zapisano, odražalo pravo voljo pogodbenih strank. Sodišče prve stopnje je natančno obrazložilo, zakaj in kako je do pisne napake prišlo, po preizkusu dokazne ocene pa je tudi pritožbeno sodišče prišlo do zaključka, da tožena stranka ni imela namena s tožnico skleniti pogodbe o zaposlitvi do 30. 11. 2012, pač pa le do 30. 11. 2011 in da niti tožnica ob podpisu glede na ugotovljene okoliščine ni mogla biti prepričana v kaj drugega.

12. Ugotovljeno je bilo, 1) da sta stranki 5. 10. 2011 sklenili pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto vodja trgovine za čas od 5. 10. 2011 do 4. 1. 2012, 2) da sta se s pogodbo, ki je datirana s 23. 10. 2011 (pravilno: 23. 11. 2011) dogovorili, da se trajanje pogodbe o zaposlitvi z dne 5. 10. 2011 skrajša, tako da traja od 5. 10. 2011 do 30. 11. 2011, pri čemer je pri zapisu datuma, do katerega traja pogodba, prišlo do očitne tipkarske napake s pomotnim zapisom letnice 2012, 3) da je bil v obeh pogodbah o zaposlitvi kot razlog za določen čas naveden trenutno povečan obseg dela (sezona), 4) da se je tožena stranka za skrajšanje trajanja pogodbe o zaposlitvi odločila zaradi nezadovoljstva s tožničinim delom, 5) da je bila tožnica ob podpisu pogodbe seznanjena s tem, da se čas trajanja skrajšuje in bo prenehala veljati 30. 11. 2011, 6) da je na dan podpisa pogodbe tožnica klicala v kadrovsko službo in želela pisno navodilo, da do prenehanja pogodbe, to je do 30. 11. 2011 ostane doma, D. B. pa ji je sporočila, da bo v tem času koristila višek opravljenih ur ter ji naročila, naj do izteka veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, to je do 30. 11. 2011, vrne stvari delodajalca. T. A. je že prej predala službeni telefon in kartico za registriranje delovnega časa ter se poslovila od sodelavcev.

13. Iz navedenega izhaja, da je pri pisanju pogodbe o zaposlitvi prišlo do pomote v zapisu datuma, do katerega traja delovno razmerje. V pogodbi zapisan datum (30. 11. 2012) ne odraža prave volje strank, kar je sodišče druge stopnje prepričljivo ugotovilo, kot tudi to, kako in zakaj je prišlo do tipkarske napake v zapisu. Stranki sta sklenili pogodbo o zaposlitvi s trajanjem do 30. 11. 2011, zato je s tem datumom delovno razmerje tožnici prenehalo zaradi izteka časa, in ne zaradi zatrjevane nezakonite ustne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

14. Ker niso podani z revizijo uveljavljani razlogi, jo je Vrhovno sodišče na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo.

Op. št. (1): Podobno stališče izhaja iz sodne II Ips 144/2013 z dne 19. 9. 2013.