Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Tožeča stranka izpodbija pogodbeno razmerje ter vtožuje plačilo škode, ki naj bi ji nastala zaradi izpodbijanega pogodbenega razmerja, zaradi česar predmetna zadeva ne sodi med primere iz 5. člena ZDSS-1.
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter se zadeva vrne prvostopenjskemu sodišču v nadaljnje postopanje.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo ugovoru o stvarni pristojnosti in sklenilo, da Okrožno sodišče v Ljubljani ni stvarno pristojno za odločanje o zadevi.
2. Zoper sklep se pritožuje tožeča stranka in uveljavlja vse zakonske pritožbene razloge. Navaja, da je prvostopenjsko sodišče zmotno presodilo, da gre v obravnavani zadevi za spor, ki izvira iz pravic in obveznosti iz industrijske lastnine, ki je nastala med trajanjem delovnega razmerja. Tako stališče je napačno in je posledica nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Sodišče je tudi zmotno uporabilo materialno pravo in zagrešilo bistveno kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Zmoten je zaključek, da gre za spor iz delovnega razmerja. Tožnik toži na razveljavitev sporazumov, sklenjenih zaradi prevare, povzročene s strani tožene stranke in zaradi povrnitve škode v zvezi z razveljavitvijo teh sporazumov. Tožena stranka se je zavedala, da bo tožnik podpisal sporazum samo pod pogojem, da mu tožena stranka zagotovi financiranje izgradnje učilnic in adaptacije stavbe v X. župnišču. Pritožnik je verjel, da je vsebina dogovora glede višine in glede načina izplačila nagrade za izum s strani tožene stranke nesporno dogovorjena, in sicer v višini povračila stroškov postopka pred delovnim sodiščem, dveh bruto plač ter v višini financiranja in izgradnje učilnic in adaptacije stavbe v X. župnišču v vrednosti od 90.000 EUR do 120.000 EUR. Tožnik je zgolj kot formalnost podpisal sporazum, ki mu ga je v podpis predložila predstavnica tožene stranke, tožena stranka pa ni izvršila dogovorjenih del glede financiranja župnišča. Tožena stranka je tako tožnika prevarala z obljubami, ki jih nikoli ni nameravala izpolniti, z namenom, da bi tožnik podpisal sporazum. Vse to je tožnik navedel v tožbi zoper toženo stranko in utemeljeval prevaro tožene stranke, zaradi česar zahteva razveljavitev mediacije - sporazuma s 13. 9. 2017 in izvensodne poravnave z 20. 12. 2017. Glede na navedeno je jasno, da ta zadeva ne sodi med primere iz prvega odstavka 5. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1).
3. Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.
4. Pritožba je utemeljena.
5. Tožeča stranka tožbo utemeljuje z okoliščinami, zaradi katerih zaradi prevare zahteva razveljavitev dveh pogodb in plačilo škode. Navaja, da je tožena stranka s prevaro prepričala tožečo stranko v podpis obeh pogodb, zaradi česar je tožeči stranki nastala škoda. Okoliščine, zaradi katerih sta pravdni stranki podpisali obe pogodbi, in sicer spor med strankama, izvirajoč iz pravic in obveznosti iz industrijske lastnine, zaradi katerega sta se stranki sporazumno dogovorili za izplačilo nagrade v višini dveh bruto plač delavca, povrnitvi stroškov odvetniških storitev in obnovo X. župnišča, za odločanje v tej pravdni zadevi niso bistvene, ampak predstavljajo (le) razloge, ki sta jih stranki s sporazumom oziroma pogodbo želeli urediti.
6. V tej pravdni zadevi tožeča stranka izpodbija pogodbeno razmerje ter vtožuje plačilo škode, ki naj bi ji nastala zaradi izpodbijanega pogodbenega razmerja, zaradi česar predmetna zadeva ne sodi med primere iz 5. člena ZDSS-1, kot je zmotno ugotovilo prvostopenjsko sodišče. 7. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrača prvostopenjskemu sodišču v nadaljnje postopanje (3. točka 365. člena ZPP).