Jedro

Ker je že upravni organ prve stopnje ugodil predlogu stranke za odlog izvršbe do pravnomočnosti sklepa, ki ga izpodbija v tem upravnem sporu, stranka ne izkazuje pravnega interesa za izdajo zahtevane začasne odredbe, saj je že v upravnem postopku dosegla to, kar s predlogom za izdajo začasne odredbe zahteva od sodišča.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo tožničino zahtevo za izdajo začasne odredbe (1. točka izreka) ter ugodilo predlogu za oprostitev plačila sodnih taks v pritožbenem postopku (2. točka izreka). V zahtevi za izdajo začasne odredbe je tožnica predlagal, da sodišče odloži izvršitev izpodbijanega sklepa o dovolitvi izvršbe (ki ga je dne 7. 5. 2008 izdal Inšpektorat RS za okolje in prostor, Območna enota Novo mesto) do pravnomočne sodne odločbe oziroma do konca leta 2009, ko bo občina sprejela prostorski plan in bo tožnica lahko objekt legalizirala.

2. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje ugotavlja, da je s 1. točko izreka sklepa U 1902/2008-8 z dne 19. 3. 2009, že zavrglo tožničino tožbo zoper navedeni sklep o dovolitvi izvršbe, in sicer na podlagi določbe 4. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1, ker je bila tožba vložena zoper upravni akt, ki ga v upravnem sporu ni mogoče izpodbijati. Po ustaljeni upravno sodni praksi je procesna predpostavka za odločanje o zahtevi za izdajo začasne odredbe obstoj tožbe v upravnem sporu. Ker pa je bilo za tožbo ugotovljeno, da v obravnavanem primeru ni dovoljena, saj za njeno meritorno obravnavanje niso izpolnjeni pogoji, je sodišče zavrglo tudi kasneje vloženo zahtevo za izdajo začasne odredbe.

3. Tožnica zoper izpodbijani sklep vlaga pritožbo zaradi bistvene kršitve določb postopka, zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Vztraja, da je akt, ki ga izpodbija s tožbo, upravni akt, ki vsebuje tudi vsebinsko odločitev o materialni pravici, obveznosti in pravni koristi tožnika. To je obrazložila že v svoji pritožbi z dne 16. 4. 2009 (zoper sklep U 1902/2008-8 z dne 19. 3. 2009) in predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.

4. Odgovor na pritožbo ni bil vložen.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da je procesna predpostavka za odločanje o zahtevi za izdajo začasne odredbe obstoj tožbe v upravnem sporu, ki je sposobna za meritorno obravnavo. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje tožničino tožbo zoper sklep o dovolitvi izvršbe z dne 7. 5. 2008 (v zvezi z odločbo Ministrstva za okolje in prostor RS z dne 14. 7. 2008) zavrglo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1. Z izpodbijanim sklepom je prvostopni upravni organ ugotovil, da je postala tretja alineja 3. točke izreka (ki se nanaša na prepoved uporabe objekta) inšpekcijske odločbe z dne 12. 6. 2006 izvršljiva dne 15. 6. 2006 ter se dovoli njena izvršba (1. točka izreka), tožnici pa je bila zagrožena denarna kazen v višini 3.000 EUR, če v enem mesecu od prejema sklepa ne bo upoštevala prepovedi uporabe objekta (2. točka izreka). Z navedeno odločbo z dne 12. 6. 2006, ki predstavlja izvršilni naslov, je bila tožnici namreč med drugim odrejena tudi prepoved uporabe nelegalno zgrajenega objekta na zemljišču s parc. št. ... k.o. ...

7. Zoper navedeni sklep prvostopenjskega sodišča z dne 19. 3. 2009 je tožnica vložila pravočasno pritožbo, saj meni, da je s sklepom o dovolitvi izvršbe vsebinsko odločeno o njeni materialni pravici oziroma obveznosti. Čeprav Vrhovno sodišče o tej njeni pritožbi zoper sklep z dne 19. 3. 2009 še ni odločalo, pa je zavrnilo njeno pritožbo zoper sklep prvostopenjskega sodišča z dne 23. 4. 2009 (ki se nanaša na zahtevo za izdajo začasne odredbe). Iz predloženih upravnih spisov je namreč razvidno, da je Inšpektorat RS za okolje in prostor, Območna enota Novo mesto izdal sklep z dne 30. 5. 2008, s katerim je ugodil predlogu tožnice za odlog izvršbe, dovoljene s sklepom z dne 7. 5. 2008 (ki je predmet tega upravnega spora) in odločil, da se izvršba odloži do pravnomočnosti sklepa z dne 7. 5. 2008. Ker je ravno sklep o dovolitvi izvršbe z dne 7. 5. 2008 predmet tega upravnega spora in do odločitve Vrhovnega sodišča o pritožbi zoper sklep upravnega sodišča U 1902/2008-8 z dne 19. 3. 2009, sklep o dovolitvi izvršbe ne bo postal pravnomočen, to pomeni, da je na podlagi upravnega sklepa z dne 30. 5. 2008 izvršba, ki je dovoljena s sklepom z dne 7. 5. 2008, odložena. Tožnica je tako že v upravnem postopku s sklepom z dne 30. 5. 2008 dosegla to, kar je s predlogom za izdajo začasne odredbe zahtevala od sodišča prve stopnje. Zato po presoji Vrhovnega sodišča tožnica ne izkazuje pravnega interesa za izdajo predlagane začasne odredbe in je bila odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju zahteve za izdajo začasne odredbe iz tega razloga pravilna.

8. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (76. člen v zvezi z 82. členom ZUS-1).