Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Tudi po presoji pritožbenega sodišča je vsebina navedenih internih aktov takšne narave, da njihovo razkritje ne bi vplivalo na položaj toženke na trgu oziroma ga ne bi moglo v ničemer ogroziti. Zgolj okoliščina, da so ti akti rezultat dela in znanja toženkinih zaposlenih, ne utemeljuje zaščite v smislu tretjega odstavka 8. člena ZPosS. Ker glede internih aktov ni izpolnjen pogoj iz 2. alineje prvega odstavka 2. člena ZPosS, je prvostopenjsko sodišče predlog v tem delu pravilno zavrnilo.
Prvostopenjski presoji, da pogoj tržne vrednosti ni izpolnjen tudi glede podatkov iz preostalih listin, pritožba nasprotuje z navajanjem, da gre za podatke, ki so povezani z zaščito konkurenčne prednosti toženke, njihovo razkritje pa bi škodovalo njenim finančnim in poslovnim interesom. Pritožbeno sodišče tudi glede podatkov v teh listinah soglaša s prvostopenjsko presojo o neobstoju tržne vrednosti v smislu 2. alineje prvega odstavka 2. člena ZPosS.
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog toženke, s katerim je uveljavljala, da se tožniku, njegovemu pooblaščencu ter vsem drugim osebam, ki sodelujejo v tem sporu in imajo dostop do dokumentacije v spisu, prepove uporabo in razkritje poslovnih skrivnosti toženke, opredeljenih v izreku izpodbijanega sklepa.
2. Toženka se pritožuje zoper sklep zaradi vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je sodišče napačno ugotovilo, da je kriterij iz 3. alineje prvega odstavka 2. člena ZPosS izpolnjen le glede internih aktov toženke. V zvezi s tem kriterijem se je sklicevala na 17. člen Pravilnika o izvajanju nabave, sodišče pa je napačno presodilo, da ni zadostila trditvenemu in dokaznemu bremenu. Navedbe o tem pravilniku niso bile prerekane, če pa je sodišče štelo, da bi ga toženka morala tudi predložiti, bi jo k temu v okviru materialnopravnega procesnega vodstva moralo pozvati. Opustitev predstavlja kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Glede poročila o izbornem postopku in zapisnikov o izboru dobavitelja so razlogi o obstoju pogoja iz 3. alineje prvega odstavka 2. člena ZPosS sami s seboj v nasprotju. Zaključek, da v 12. točki Splošnih pogojev nabave ni navedeno, da so poročila o izbornih postopkih, ponudbe dobaviteljev, zapisniki o izboru dobaviteljev in elektronska sporočila poslovna skrivnost, je zmoten in predstavlja kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Obenem gre za kršitev iz 14. točke citirane določbe, saj je sodišče v nasprotju z navedenim zaključkom v nadaljevanju obrazložilo, da Splošni pogoji nabave določajo, kateri podatki se uvrščajo pod poslovno skrivnost. Za presojo, kdaj se zadeva šteje za poslovno skrivnost, je sodišče uporabilo strožje pogoje, kot jih določa ZPosS. Glede na 15. člen Pravilnika o varovanju informacij je nepomembno, ali je na dokumentu označba "poslovna skrivnost". Toženkino razumno postopanje za ohranitev podatkov kot poslovnih skrivnosti potrjuje tudi dejstvo, da so se ti nahajali na portalu, do katerega so imele dostop le določene osebe. Po 8. členu ZPosS je predmet sodnega varstva tudi domnevna poslovna skrivnost, o čemer pa v sodbi ni razlogov. Pritožba izpodbija tudi presojo, da noben od podatkov ne izpolnjuje pogoja iz 2. alineje prvega odstavka 2. člena ZPosS. Navaja, da so interni akti rezultat dela in znanja toženkinih zaposlenih. Njihovo razkritje bi konkurenčnemu subjektu omogočilo, da brez vložka svojih zaposlenih pride do toženkinih rešitev. Tržno vrednost imajo tudi podatki v preostalih listinah, ki so povezani z zaščito konkurenčne prednosti toženke in z njenim tržnim položajem. Njihovo razkritje bi škodovalo finančnim in poslovnim interesom toženke, njenemu ugledu ter pomenilo kršitev 12. točke Splošnih pogojev nabave. Do tega se sodišče ni opredelilo, zato je podana kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Toženka je v zvezi z vsako listino opredelila, katere podatke šteje za poslovno skrivnost. Ker je sodišče obrazložilo, da ni opredelila, kateri konkretni podatek ima tržno vrednost, v čem in zakaj, je storilo kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. O tržni vrednosti podatkov je toženka podala konkretizirane navedbe, ki pa jih je sodišče presodilo zmotno in tudi preseglo domet 2. člena ZPosS. Razlogi o tem, da je toženka listine, za katere trdi, da predstavljajo poslovno skrivnost, razkrila prostovoljno, niso pomembni za odločitev o predlogu.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. V skladu z drugim odstavkom 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/1999 in nadaljnji) je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v citirani določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava. Očitanih bistvenih kršitev postopka in tistih, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, ni ugotovilo. Pravilno in popolno ugotovljena ključna dejstva utemeljujejo izpodbijano odločitev.
5. Predmet izpodbijanega sklepa je presoja toženkinega predloga za prepoved uporabe ali razkritja poslovne skrivnosti (tretji odstavek 8. člena Zakona o poslovni skrivnosti - ZPosS; Ur. l. RS, št. 22/2019). Sodišče prve stopnje je predlog zavrnilo, ker je ugotovilo, da niso izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 2. člena ZPosS, ki morajo biti podani kumulativno, da se določen podatek ali vsebina listine šteje za poslovno skrivnost. V skladu s to določbo poslovna skrivnost zajema nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki izpolnjuje naslednje zahteve: je skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij (1. alineja); ima tržno vrednost (2. alineja); imetnik poslovne skrivnosti je v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost (3. alineja).
6. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je glede toženkinih internih aktov (Pravilnik o varovanju informacij, Sklep o obsegu pristojnosti službe za strateško nabavo, Delovno navodilo o poteku nabavnega postopka) izpolnjen pogoj iz 3. alineje prvega odstavka 2. člena ZPosS. Pritožbeno sodišče sprejema kot pravilno obrazložitev v 16. in 21. točki izpodbijanega sklepa, da je obstoj tega pogoja podan tudi glede Zapisnika o izboru dobavitelja ..., Zapisnika o izboru dobavitelja ... in Poročila o izbornem postopku ... Sodišče prve stopnje je nadalje presodilo, da noben podatek iz toženkinih internih aktov, navedenih zapisnikov in poročila ne izpolnjuje pogoja iz 2. alineje prvega odstavka 2. člena ZPosS. Glede e-sporočila tožnika z dne 7. 4. 2023 in ponudbe družbe A. d. o. o. z dne 3. 3. 2022 je zaključilo, da ni izpolnjen niti pogoj iz 2. niti iz 3. alineje citirane določbe ZPosS.
7. V zvezi s podatki v internih aktih pritožba zatrjuje, da izpolnjujejo pogoj tržne vrednosti (2. alineja prvega odstavka 2. člena ZPosS). Utemeljuje, da so ti akti rezultat številnih ur dela in znanja toženkinih zaposlenih, na njen tržni položaj pa bi negativno vplivalo, če bi konkurenčne zavarovalnice brez vložka svojih delavcev prišle do idej, razvitih v toženkinih internih aktih. Te navedbe niso utemeljene. Pritožbeno sodišče soglaša s prvostopenjsko oceno, da navedeni interni akti splošno urejajo toženkine procese delovanja. Besedilo Pravilnika o varovanju informacij je izpeljava zakonskih določb, ki predstavljajo okvir za varstvo podatkov, prav tako so zgolj splošne narave določila tega pravilnika o interni klasifikaciji informacij pri toženki. Sklep o obsegu pristojnosti službe za strateško nabavo v predloženem izseku podaja definicije v aktu uporabljenih pojmov, določa podpisnika pogodb z dobavitelji in ureja nasprotje interesov. Prvostopenjskemu zaključku, da ta Sklep vsebuje splošna organizacijska pravila, ki naj bi bila v bistvenem običajno poenotena med gospodarskimi družbami, pritožba nasprotuje z zatrjevanjem, da gre za toženki prilagojen specifični način pristojnosti. Četudi slednja okoliščina drži, po presoji pritožbenega sodišča ni jasno, v čem konkretno naj bi odražala tržno vrednost podatkov v Sklepu. Enako velja za določila (splošne usmeritve) Delovnega navodila o poteku nabavnega postopka. Glede na obrazloženo je tako tudi po presoji pritožbenega sodišča vsebina navedenih internih aktov takšne narave, da njihovo razkritje ne bi vplivalo na položaj toženke na trgu oziroma ga ne bi moglo v ničemer ogroziti. Zgolj okoliščina, da so ti akti rezultat dela in znanja toženkinih zaposlenih, ne utemeljuje zaščite v smislu tretjega odstavka 8. člena ZPosS. Ker glede internih aktov ni izpolnjen pogoj iz 2. alineje prvega odstavka 2. člena ZPosS, je prvostopenjsko sodišče predlog v tem delu pravilno zavrnilo.
8. Prvostopenjski presoji, da pogoj tržne vrednosti ni izpolnjen tudi glede podatkov iz preostalih listin (Zapisnikov o izboru dobavitelja, Poročila o izbornem postopku, e-sporočila tožnika, ponudbe družbe A. d. o. o.), pritožba nasprotuje z navajanjem, da gre za podatke, ki so povezani z zaščito konkurenčne prednosti toženke, njihovo razkritje pa bi škodovalo njenim finančnim in poslovnim interesom. Kot bo obrazloženo v nadaljevanju, pritožbeno sodišče tudi glede podatkov v teh listinah soglaša s prvostopenjsko presojo o neobstoju tržne vrednosti v smislu 2. alineje prvega odstavka 2. člena ZPosS.
9. Pritožba se ne strinja s prvostopenjsko obrazložitvijo, da toženka ni opredelila, kateri konkretni podatki iz navedenih listin imajo tržno vrednost, v čem in zakaj. V zvezi s tem neutemeljeno uveljavlja kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ta kršitev je podana le, če je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodne odločbe o vsebini listin, in med samimi temi listinami, takšnega nasprotja pa pritožba ne uveljavlja. Pritožbena navedba je dejansko usmerjena v zmotno ugotovitev dejanskega stanja, ki pa prav tako ni podana. Kljub izpostavljeni obrazložitvi izpodbijanega sklepa je namreč sodišče prve stopnje pri presoji obstoja tržne vrednosti izhajalo iz podatkov v listinah, ki jih je toženka opredelila za ključne, njihovo vsebino pa je pravilno strnilo v ugotovitev, da gre za podatke o konkretnih nabavnih postopkih (cene, ponudbe in drugi podatki, vezani na nabavni postopek).
10. Toženka v pritožbi ponavlja svoje navedbe iz prvostopenjskega postopka o tem, da bi razkritje teh podatkov vplivalo na naslednje: toženkino konkurenčno prednost, pregovorno preglednost, pogajalsko moč, tržno strategijo in varovanje investicij. Po presoji pritožbenega sodišča je v izpodbijanem sklepu zavzeto pravilno stališče, da je vpliv razkritja podatkov iz obravnavanih listin na navedena področja toženka utemeljevala le posplošeno. Navajala je, da bi se zaradi razkritja podatkov ponudniki lahko dogovarjali, prilagodili strategije in ogrozili konkurenčnost; lahko bi ocenili, kako je podjetje postavilo cenovne okvirje, kar bi lahko vodilo do nepoštenih tržnih praks ali neupravičenega dviga cen; vplivalo bi na pogajalsko moč konkurence pri dogovarjanju o cenah s svojimi ponudniki; razkritje nabavnih cen bi preostalim ponudnikom lahko omogočilo, da brez lastnih naporov dosežejo enake učinke. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da omenjene navedbe ne predstavljajo konkretizacije tržne vrednosti podatkov iz obravnavanih listin, torej tega, v čem in zakaj bi razkritje konkretnega podatka omajalo tržni položaj toženke. Navedbe, s katerimi pritožba "plastično prikaže", kako bi v primeru razkritja podatkov ponudniki vendarle lahko prilagodili svoje strategije in ogrozili konkurenčnost toženke (možnost odstopa od sklenjenih pogodb z dobavitelji, omejenost ponudbenega trga ...), pa predstavljajo nedovoljeno pritožbeno novoto (prvi odstavek 337. člena ZPP).
11. Prvostopenjsko sodišče je presojo dodatno utemeljilo z ugotovitvijo, da za nabavne postopke, ki so predmet listin, toženka ne trdi, da so še v teku, zato tudi iz tega razloga ni jasno, kako bi lahko razkritje teh podatkov vplivalo na njen tržni položaj. Pritožba navaja, da poslovna skrivnost ni vezana na fazo postopka in ohrani to lastnost tudi, ko je npr. pogodba že izvršena. Po presoji pritožbenega sodišča je za ta spor ključna pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da toženka ni navedla niti morebitnih oprijemljivih sedanjih vplivov na svoj tržni položaj niti ni ustrezno konkretizirala morebitnih bodočih vplivov zaradi razkritja obravnavanih podatkov. Vsak nabavni postopek je celota zase in glede na njegovo individualnost ter splošne toženkine navedbe ni bilo mogoče s stopnjo verjetnosti sklepati na morebitne bodoče vplive na tržni položaj toženke.
12. Pritožba uveljavlja kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker se sodišče prve stopnje ni opredelilo do toženkinih navedb o tem, da zaključek o tržni vrednosti podatkov utemeljuje 12. točka Splošnih pogojev nabave. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da glede presoje pogoja iz 2. alineje prvega odstavka 2. člena ZPosS v izpodbijanem sklepu res ni razlogov, ki bi se nanašali na 12. točko Splošnih pogojev nabave, v kateri je predpisano, da se dobavitelj in naročnik zavezujeta varovati vse poslovne skrivnosti nasprotne stranke, s katerimi se seznanita v zvezi s pripravo ponudbe in izvajanjem pogodbe. Za opredelitev določenega podatka za poslovno skrivnost pa ni odločilno, kaj je delodajalec glede tega podatka določil v svojem splošnem aktu, temveč je odločilno, ali podatek izpolnjuje kumulativno določene pogoje iz 2. člena ZPosS. Kot je bilo že obrazloženo, toženka ni verjetno izkazala tržne vrednosti podatkov kot enega od pogojev poslovne skrivnosti, in te presoje zgolj besedilo citirane točke Splošnih pogojev ne more v ničemer spremeniti. Sodišče prve stopnje zato ni storilo kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker se ni opredelilo do toženkine trditve (ki jo ponavlja v pritožbi), da bi razkritje podatkov pomenilo kršitev 12. točke Splošnih pogojev nabave ter tako škodovalo toženkinim finančnim ter poslovnim interesom in ugledu.
13. Sodišče prve stopnje je še obrazložilo, da se podatki v listinah nanašajo na nabavne postopke, ki niso povezani z zavarovalno dejavnostjo, s katero toženka konkurira na trgu in ustvarja dobiček; podatki torej niso konkurenčni toženkinim konkurentom (drugim zavarovalnicam). Pritožba očita, da je s to ugotovitvijo sodišče preseglo domet 2. člena ZPosS, ki takega pogoja za poslovno skrivnost ne zahteva. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da tudi ta pritožbena navedba ne vpliva na drugačno odločitev o predlogu. Sodišče prve stopnje je namreč presojo, da se podatki ne štejejo za poslovno skrivnost, primarno utemeljilo z vidika vpliva njihovega razkritja na tržni položaj toženke, s čimer je postopalo v okviru 2. člena ZPosS.
14. Navedbe o tem, da bi razkritje ponudbe ponudnika pomenilo izgubo zaupanja tega ponudnika do toženke, da bi lahko prišlo do raznih odškodninskih zahtevkov s strani ponudnikov, da bi se zaradi izgube ugleda zavarovalci lahko odločili, da ne želijo več skleniti zavarovanja pri toženki in da so toženkini dobavitelji pogosto tudi njeni kupci in zavarovanci, predstavljajo nedovoljeno pritožbeno novoto (prvi odstavek 337. člena ZPP).
15. Glede na vse obrazloženo je sodišče prve stopnje glede podatkov v vseh obravnavanih listinah pravilno zaključilo, da ne izpolnjujejo pogoja tržne vrednosti (2. alineja prvega odstavka 2. člena ZPosS), zato je predlog utemeljeno zavrnilo.
16. Do pritožbenih navedb o tem, da je bil glede vseh listin izpolnjen pogoj iz 3. alineje prvega odstavka 2. člena ZPosS, se pritožbeno sodišče ni opredelilo, saj razlogi o tem zaradi neizpolnjevanja že ene od kumulativno določenih predpostavk ne bi mogli doprinesti k drugačni odločitvi (prvi odstavek 360. člena ZPP).
17. Pritožba ni utemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).