Jedro

Dedič z dedovanjem pridobi vrsto upravičenj do zapuščine, četudi so v obravnavanem primeru (sporni) predmet zapuščine res le nepremičnine, pa to seveda ne velja za vse primere, ko je vložena dediščinska tožba. Posledično bi bilo nevzdržno uporabiti določbo 57. člena ZPP, saj v resnici ne gre za spor o stvarnih pravicah na nepremičninah. V skladu s 46. členom ZPP je zato podana splošna krajevna pristojnost Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi se določi Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu.

Obrazložitev

1. Tožnik je 29. 4. 2024 pred Okrožnim sodiščem v Slovenj Gradcu vložil tožbo, v kateri navaja, da uveljavlja svojo dedno pravico po pokojni partnerki, in sicer na podlagi kasneje najdene oporoke, ki se nanaša na nepremičnine v katastrski občini ... Delež na teh nepremičninah je kot oporočna dedinja podedovala toženka, tožnik pa je kasneje našel novejšo oporoko pokojne, po kateri je dedič tega deleža nepremičnin on sam. Uveljavlja zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila.

2. Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu je s sklepom z dne 10. 5. 2024 odločilo, da ni pristojno za odločanje v tej zadevi, ker gre za spor o stvarnih pravicah na nepremičninah in jo bo zato po pravnomočnosti sklepa odstopilo stvarno in krajevno pristojnemu Okrožnemu sodišču v Celju. Slednje pristojnosti ni sprejelo, ker po stališču tega sodišča ne gre za spor o stvarni (zgolj lastninski) pravici na nepremičninah, ampak za spor o obstoju dedne pravice, torej je treba uporabiti določbe o splošni krajevni pristojnosti sodišča po 46. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

3. V tej pravdni zadevi je krajevno pristojno Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu.

4. V skladu z 22. členom ZPP se sodišče lahko izreče za krajevno nepristojno na ugovor tožene stranke, po uradni dolžnosti pa le takrat, kadar je kakšno drugo sodišče izključno krajevno pristojno. V ostalih primerih mora sodišče svojo pristojnost sprejeti. V obravnavanem primeru je Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu ocenilo, da je Okrožno sodišče v Celju izključno krajevno pristojno za odločanje v tej zadevi, ker naj bi šlo za spor o stvarnih pravicah na nepremičninah, ki ležijo na območju celjskega sodnega okrožja.

5. Iz podatkov spisa izhaja, da je tožnik vložil dediščinsko tožbo s katero zahteva ugotovitev, da je na podlagi oporoke edini dedič solastniškega deleža na nepremičninah, hkrati pa zahteva izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila ter izročitev nepremičnin.

6. Vrhovno sodišče je že poudarilo, da je tožbeni zahtevek v dediščinski tožbi odvisen od vsakega posameznega primera posebej. Dediščinska tožba je sicer teoretično "tožba za izročitev zapuščine", vendar tožbeni zahtevek v pravdnem postopku ne more biti abstrakten (neopredeljen), po našem pravu pa dediščina oziroma zapuščina ni samostojna stvar. S tožbenim zahtevkom torej tožnik sicer upošteva svoj dednopravni položaj, vendar zahteva izročitev posameznih stvari oziroma priznanje posameznih pravic. Tožnik z dediščinsko tožbo od sodišča torej zahteva, naj tožencu naloži opravo takšnih pravnih dejanj, da bo tožniku pravno in dejansko zagotovljen položaj, ki mu kot dediču pripada.1 V teoriji je tako prevladalo stališče, da je dediščinska tožba sui generis tožba dednega prava, ki temelji na (subjektivni) dedni pravici, ki pripada dediču, in ni le ime za različne singularne zahtevke dediča.2 Dedič z dedovanjem pridobi vrsto upravičenj do zapuščine, četudi so v obravnavanem primeru (sporni) predmet zapuščine res le nepremičnine, pa to seveda ne velja za vse primere, ko je vložena dediščinska tožba. Posledično bi bilo nevzdržno uporabiti določbo 57. člena ZPP, saj v resnici ne gre za spor o stvarnih pravicah na nepremičninah. V skladu s 46. členom ZPP je zato podana splošna krajevna pristojnost Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu, ki je splošno pristojno za toženko s stalnim prebivališčem v Črni na Koroškem, ki spada v sodno okrožje navedenega sodišča. 1 Glej VS RS sklep II Ips 362/2001 z dne 7. 2. 2002, sodba II Ips 1070/2008 z dne 16. 2. 2012 in dr. M. Končina Peternel v Pravosodnem biltenu, št. 2/2015, str. 113. 2 Tako dr. A. Božič Penko v pravosodnem biltenu, št. 2/2020, str. 49.