Jedro

V zadevi ni sporno, da toženka v obravnavani zadevi po odpravi svoje prejšnje odločbe v ponovljenem postopku ni izdala nove odločbe v 30-dnevnem roku iz četrtega odstavka 64. člena ZUS-1. Razlogi za neizdajo nove odločbe o odmeri komunalnega prispevka pa niso utemeljeni.

Tožnika sta sicer predlagala, naj sodišče odloči v sporu polne jurisdikcije in samo odmeri komunalni prispevek, toženki pa naloži vračilo preveč plačanega komunalnega prispevka na podlagi v prejšnjem sporu odpravljene odločbe. Vendar v obravnavani zadevi ni razlogov za prevzem upravnega odločanja.

Izrek

I. Tožbi se ugodi tako, da se toženi stranki naloži, da v roku 15 dni odmeri tožeči stranki komunalni prispevek v zvezi z gradnjo stanovanjske hiše na zemljišču parc. št. 681/146 k.o. ….

II. V preostalem delu se tožba zavrne.

III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 420,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Tožnika sta 21. 1. 2013 pri tem sodišču vložila tožbo, ker Občina Ribnica v ponovljenem postopku, potem ko je to sodišče s sodbo I U 509/2012 z dne 13. 9. 2012 odpravilo njeno odločbo št. 426-0009/2012-3 z dne 1. 2. 2012 o odmeri komunalnega prispevka, ni izdalo nove odločbe v roku 30 dni, določenem v četrtem odstavku 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

Tožnika med drugim navajata, da je sodišče v prejšnjem upravnem sporu odločilo, da je Odlok o novelaciji programa opremljanja stavbnih zemljišč za območje opremljanja „Zazidalni načrt Hrastje – 1. faza“ (Uradni list RS, št. 25/11, v nadaljevanju Odlok za Hrastje) nezakonit v 12. členu, ki je bil uporabljen pri odmeri komunalnega prispevka, zato bi moral biti komunalni prispevek v ponovljenem postopku odmerjen na podlagi Odloka o programu opremljanja in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Občine Ribnica (Uradni list RS, št. 25/2011, v nadaljevanju Odlok za Občino Ribnica). Navedeni odlok oziroma program opremljanja za to območje je namreč narejen za celotno občinsko območje in vključuje tudi območje naselja Breg pri Ribnici, v katerega spada njuna parcela. Iz programa opremljanja tako izhaja, da celotno območje občine predstavlja eno obračunsko območje za vse tri vrste komunalne opreme, to je za vodovod, kanalizacijo in za ceste. Navedeno izhaja tudi iz grafične priloge k temu programu.

Zato predlagata, naj sodišče odmeri komunalni prispevek za parc. št. 681/146 k.o. … v višini 4.421,69 EUR na podlagi Odloka za Občino Ribnica, toženki pa naloži vračilo preveč plačanega komunalnega prispevka v višini 12.313,38 EUR v roku 15 dni z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3. 5. 2012 do plačila. Podrejeno predlagata, naj sodišče toženki naloži, da tožnikoma v roku 8 dni izda odločbo o odmeri komunalnega prispevka na podlagi Odloka za Občino Ribnica in jima vrne preveč plačani znesek komunalnega prispevka, če pa odločbe v tem roku ne bo izdala, naj tožnikoma vrne ves plačani znesek v višini 16.735,07 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3. 5. 2012 do plačila. Zahtevata tudi povračilo stroškov tega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Toženka v odgovoru na tožbo pojasnjuje, da s sodbo tega sodišča ni bilo ugotovljeno neskladje celotnega Odloka za Hrastje z določbami Zakona o prostorskem načrtovanju (v nadaljevanju ZPNačrt), zato ga je treba upoštevati, saj zemljišče tožnikov spada v obračunsko območje, ki ga pokriva omenjeni odlok. Zaradi tega tudi ni moglo priti do uporabe Odloka za Občino Ribnica in se pri tem sklicuje na njegov 21. člen. Ker pa je zaradi odločitve sodišča nastala pravna praznina, v zakonskem roku ni bilo mogoče izdati nove odločbe o odmeri komunalnega prispevka. Po spremembah Odloka za Hrastje, ki bodo začele veljati 2. 2. 2013 in s katerimi bosta spremenjena dosedanja 10. in 12. člen, bo izdana nova odločba. Meni še, da z uporabo spremenjenega Odloka za Hrastje ne bo kršeno načelo prepovedi retroaktivnosti. Ker gre torej za opravičljive razloge za zamudo pri izdaji nove odločbe, predlaga, naj sodišče tožbo v skladu s tretjim odstavkom 65. člena ZUS-1 zavrže. Tožba je delno utemeljena.

Sodišče uvodoma ugotavlja, da v zadevi ni sporno, da toženka v obravnavani zadevi po odpravi svoje prejšnje odločbe s sodbo I U 509/2012 z dne 13. 9. 2012 v ponovljenem postopku ni izdala nove odločbe v 30-dnevnem roku iz četrtega odstavka 64. člena ZUS-1. Zato sta tožnika 21. 11. 2012 (priloga A5 tožbe) vložila pritožbo zaradi molka organa prve stopnje. Ker niti pritožbeni organ (župan) o pritožbi ni odločil v predpisanem roku, to je v 30-ih dneh, določenih v osmem odstavku 79. člena ZPNačrt, sta tožnika 24. 12. 2012 (priloga A6) zahtevala, da to stori v nadaljnjih sedmih dneh. Po neuspešno pretečenem roku sta vložila tožbo v upravnem sporu, saj so bili s tem izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 28. člena ZUS-1. Sodišče nadalje ugotavlja, da razlogi za neizdajo nove odločbe o odmeri komunalnega prispevka niso utemeljeni. Kot izhaja iz že omenjene sodbe I U 509/2012, je sodišče v njej ugotovilo, da Odlok za Hrastje, ki je bil uporabljen pri izračunu komunalnega prispevka v delu, v katerem pri skupnih in obračunskih stroških upošteva vse stroške, ki bodo nastali do leta 2015, ni v skladu z ZPNačrt. Tako je nezakonit tudi pri izračunu uporabljeni 12. člen, ki določa obračunske stroške na enoto za novo infrastrukturo. Sodišče je v 22. točki obrazložitve navedlo, da bo moral organ v ponovnem postopku ugotoviti, ali obstaja zakonita podlaga za odmero komunalnega prispevka v kakšnem drugem odloku toženke, ki velja za navedeno območje. Tožnika bosta torej odmero komunalnega prispevka na podlagi Odloka za Občino Ribnica lahko uveljavljala le, če njuno zemljišče sodi v obračunska območja tega odloka.

Iz navedenega izhaja, da se Odlok za Hrastje v ponovljenem postopku ni smel uporabiti, saj je bila ugotovljena njegova nezakonitost v delu, bistvenem za izračun komunalnega prispevka, pa tudi to, katere predpise mora toženka uporabiti. Res je bil v Uradnem listu RS, št. 4/2013, objavljen Odlok o novelaciji programa opremljanja stavbnih zemljišč za območje opremljanja „zazidalni načrt Hrastje – prva faza“, ki velja od 2. 2. 2013 dalje (16. člen). Vendar pa je ta za postopke za odmero komunalnega prispevka, ki so se začeli pred veljavnostjo tega odloka, torej tudi za obravnavano zadevo, določil, da se končajo po do tedaj veljavnih predpisih (14. člen), kar bi v konkretnem primeru pomenilo (najprej) po prejšnjem Odloku za Hrastje. Ker pa ta zaradi že povedanega ne omogoča odmere in ni veljavna pravna podlaga zanjo, je treba uporabiti drug „do tedaj veljavni“ občinski odlok, ki ureja odmero komunalnega prispevka za obračunsko območje, kjer leži zemljišče tožnikov.

Če držijo trditve tožnikov – toženka se v odgovoru do njih ni opredelila –, da se njuno zemljišče nahaja v obračunskih območjih posamezne komunalne opreme, določenih v 4. členu Odloka za Občino Ribnica, potem je dolžna komunalni prispevek izračunati na podlagi Odloka za Občino Ribnica. Ta sicer v 21. členu določa, da se na obračunskih območjih, ki jih obravnavajo posebni programi opremljanja in na njih temelječi odloki, komunalni prispevek odmerja po teh odlokih, pri čemer se ta odmeri samo za tisto vrsto komunalne opreme, ki jo posamezni program opremljanja obravnava, za ostalo komunalno opremo pa se odmera izvrši po tem odloku. V nadaljevanju tega člena je kot odlok o posebnem programu opremljanja naveden tudi Odlok za Hrastje. Kljub taki določbi prejšnjega Odloka za Hrastje zaradi nezakonitosti za odmero relevantnega dela ni dopustno uporabiti, novega Odloka za Hrastje pa ne, ker ne velja za odločanje v postopkih, začetih pred njegovo uveljavitvijo.

Glede na navedeno je toženka dolžna v 15-dnevnem roku, ki je po mnenju sodišča primeren glede na to, da gre za ponovno odločanje o isti stvari, izdati odločbo, in sicer na podlagi Odloka za Občino Ribnica (prvi odstavek 69. člena ZUS-1), če ugotovi, da zemljišče tožnikov leži v obračunskem območju posamezne vrste komunalne opreme po tem odloku. Povedano drugače: napotek ostaja enak kot v prejšnji sodbi I U 509/2012 (22. točka obrazložitve).

Tožnika sta sicer predlagala, naj sodišče odloči v sporu polne jurisdikcije in samo odmeri komunalni prispevek, toženki pa naloži vračilo preveč plačanega komunalnega prispevka na podlagi v prejšnjem sporu odpravljene odločbe. Sodišče meni, da v obravnavani zadevi ni razlogov za prevzem upravnega odločanja. Po drugem odstavku 65. člena ZUS-1 sme sodišče to storiti tudi v primerih, kakršen je obravnavani, vendar pod pogojem, če je to potrebno zaradi narave pravice oziroma varstva ustavne pravice. V konkretnem primeru ne gre za upravni spor zaradi varstva ustavnih pravic, kaj takega pa ne zahteva niti narava pravice (odmera komunalnega prispevka). Zgolj dejstvo, da sta tožnika že plačala komunalni prispevek na podlagi odpravljene odločbe, zaradi česar je občina okoriščena, je razlog za uveljavljanje zahtevkov v civilnem sodnem postopku. Ker sodišče ni samo odmerilo komunalnega prispevka, pa tudi ni temelja za odločanje o premoženjskopravnem zahtevku tožnikov (prvi odstavek 67. člena ZUS-1). Enako velja za izrek, v katerem naj bi sodišče toženi stranki naložilo izdajo odločbe, v primeru neuspešno pretečenega roka pa vračilo plačanega komunalnega prispevka. ZUS-1 v primeru molka organa namreč ne predvideva tovrstnega (pogojnega) odločanja. Pri tem je treba upoštevati, da je organ dolžan odločiti o strankini zahtevi, bodisi procesno (129. člen ZUP) bodisi po vsebini (207. člen ZUP), zato opustitev te obveznosti pomeni podlago za ugotavljanje odgovornosti organa (npr. odškodninske odgovornosti). V preostalem delu je zato sodišče tožbo zavrnilo.

Po tretjem odstavku 25. člena ZUS-1 je tožnik v primeru, če sodišče ugodi tožbi in izpodbijani upravni akt odpravi, glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve upravičen do pavšalnega zneska povračila stroškov v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožnikov v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik).

Čeprav sta tožnika delno uspela s tožbo, so stroški zanjo enaki kot v primeru, če bi uspela v celoti. Sodišče je zato priznalo pavšalni znesek povračila v višini 350,00 EUR, saj je prvo tožnico zastopal odvetnik (drugi odstavek 3. člena Pravilnika). V skladu z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča se v primeru, ko je odvetnik zavezanec za plačilo DDV, navedeni znesek poviša za zahtevani 20 % DDV, torej za 70 EUR. Že plačana sodna taksa za postopek bo vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1/c taksne tarife Zakona o sodnih taksah, ZST-1).

Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (1. odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika, OZ).