Posredovanje podatkov s strani Policije

Datum

19.04.2023

Številka

07120-1/2023/230

Kategorije

Policijski postopki, Posredovanje osebnih podatkov

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede suma kršitve varstva osebnih podatkov pri posredovanju osebnih podatkov s strani policije.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; v nadaljevanju: ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 – ZUstS-A; ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

IP izven konkretnih inšpekcijskih postopkov ne more preverjati primernosti izbrane pravne podlage, namenov in obsega obdelave osebnih podatkov v konkretnem primeru.

Policija mora podatke, zbrane pri obravnavanju dogodka ali opravljanju policijskih nalog, na obrazloženo pisno zahtevo, v kateri morajo biti izkazane okoliščine iz četrtega odstavka 40. člena ZNPPol, posredovati osebi, ki izkaže pravni interes.

Obrazložitev

IP uvodoma poudarja, da lahko podaja neobvezujoča mnenja in pojasnila, ne more pa izven konkretnih inšpekcijskih postopkov preverjati primernosti izbrane pravne podlage, namenov in obsega obdelave osebnih podatkov v konkretnem primeru. Dokončno presojo zakonitosti obdelave osebnih podatkov lahko IP poda le v konkretnem inšpekcijskem postopku. IP kot nadzorni organ na področju varstva osebnih podatkov v okviru mnenja tako ne more presojati skladnosti konkretnega ravnanja, ki ste ga opisali v vašem zaprosilu za mnenje, s predpisi s področja varstva osebnih podatkov.

IP uvodoma splošno pojasnjuje, da je pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov podana v 6. členu ZVOP-2. Ta med drugim v drugem odstavku določa, da je obdelava osebnih podatkov v javnem sektorju in v zasebnem sektorju zaradi izvajanja zakonske obveznosti, javnega interesa ali izvajanja javne oblasti v primerih iz točk c) in e) prvega odstavka ter drugega in tretjega odstavka 6. člena Splošne uredbe zakonita le, če obdelavo osebnih podatkov, vrste osebnih podatkov, ki naj se obdelujejo, kategorije posameznikov, na katere se ti osebni podatki nanašajo, namen njihove obdelave in rok hrambe osebnih podatkov ali rok za redni pregled potrebe po hrambi določa zakon. Če je mogoče, se v zakonu določijo tudi uporabniki osebnih podatkov, posamezna dejanja obdelave in postopki obdelave ter drugi ukrepi za zagotovitev zakonite, poštene in pregledne obdelave.

IP pojasnjuje, da Zakon o zasebnem varovanju (Uradni list RS, št. 17/11; v nadaljevanju: ZZasV-1) v 45. členu določa ukrepe, ki jih sme ob določenih pogojih uporabiti varnostnik pri opravljanju nalog zasebnega varovanja. Med temi ukrepi je tudi ugotavljanje istovetnosti. V skladu z drugim odstavkom 57. člena ZZasV-1 je imetnik licence (gospodarska družba ali samostojni podjetnik posameznik, registriran v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, in na trgu opravlja zasebno varovanje in ima licenco v skladu s tem zakonom) dolžan v primerih iz prvega odstavka 57. člena ZZasV-1 najkasneje v 48 urah od uporabe ukrepov in drugih sredstev o tem pisno poročati policijski postaji, na območju katere so bili uporabljeni. Pisno poročilo o uporabi ukrepov varnostnika, ki ga pripravi varnostni menedžer, mora vsebovati podatke, ki jih za posamezno evidenco določa četrti odstavek 82. člena ZZasV-1. Ta določa, da evidenca o uporabi ukrepov varnostnika in drugih sredstev vsebuje: podatke o vrsti ukrepa varnostnika (zadržanje, uporaba fizične sile, sredstev za vklepanje in vezanje), uporabi plinskega razpršilca ali strelnega orožja; razlogu uporabe; o varnostniku, ki je ukrep uporabil (osebno ime, rojstni podatki, EMŠO ter naziv in sedež imetnika licence); o osebi, zoper katero je bil ukrep uporabljen (osebno ime, rojstni podatki, stalno ali začasno prebivališče); času in kraju; času obveščanja in predaje osebe policiji; morebitnih telesnih poškodbah in ocena o zakonitosti in strokovnosti uporabljenega ukrepa. Poročilo imetnika licence tako med drugim vsebuje tudi podatke o osebi, zoper katero je bil ukrep uporabljen (osebno ime, rojstni podatki, stalno ali začasno prebivališče).

IP nadalje pojasnjuje, da področno pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov s strani policije predstavlja Zakon o nalogah in pooblastilih policije (Uradni list RS, št. 15/13, 23/15 – popr., 10/17, 46/19 – odl. US, 47/19; v nadaljevanju: ZNPPol). V skladu s 33. členom ZNPPol je zbiranje in obdelava podatkov eno od policijskih pooblastil, ki jih smejo policisti izvajati ob opravljanju policijskih nalog. Podrobneje nato ZNPPol v 112. členu določa, da policisti zaradi opravljanja policijskih nalog zbirajo in obdelujejo osebne in druge podatke, vključno s podatki o biometričnih značilnostih oseb in podatki iz zaupnih razmerij oziroma poklicnih skrivnosti. Policisti zbirajo osebne in druge podatke neposredno od osebe, na katero se ti podatki nanašajo, in od drugih, ki o tem kaj vedo, ali iz zbirk osebnih podatkov, uradnih evidenc, javnih knjig ali drugih zbirk podatkov.

IP nadalje pojasnjuje, da ZNPPol v prvem odstavku 116. člena določa, da mora policija podatke, zbrane pri obravnavanju dogodka ali opravljanju policijskih nalog, na obrazloženo pisno zahtevo, v kateri morajo biti izkazane okoliščine iz četrtega odstavka 40. člena ZNPPol (izkazana premoženjska in nepremoženjska škoda, telesna poškodba, sum storitve kaznivega dejanja ali prekrška in podobni primeri) posredovati osebi, ki izkaže pravni interes. Upravičena oseba mora v pisni zahtevi natančno opredeliti vrsto podatka in namen, za katerega ga potrebuje. Za pridobitev želenih podatkov po tej poti je torej treba na policijo nasloviti zahtevo za posredovanje podatkov ter izpolniti zgoraj navedene pogoje, ki jih določa ZNPPol.

V tretjem odstavku 40. člena ZNPPol določa, da smejo policisti ugotavljati identiteto osebe in posredovati njene podatke tudi na upravičeno zahtevo uradnih oseb ter nosilcev javnih pooblastil, če je to nujno za izvajanje pooblastil teh uradnih oseb ali za zagotavljanje njihove varnosti. V četrtem odstavku istega člena pa ZNPPol določa, da smejo policisti ugotavljati identiteto osebe tudi na upravičeno zahtevo druge osebe, ki izkazuje premoženjsko in nepremoženjsko škodo, telesno poškodbo, sum storitve kaznivega dejanja ali prekrška in v podobnih primerih ter tako ugotovljene podatke posredovati upravičencu, ki izkaže pravni interes za uveljavljanje pravic pred sodnimi ali državnimi organi.

IP sklepno ponovno poudarja, da v okviru neobvezujočega mnenja ne more odločati o tem, ali so v konkretnem primeru podani pogoji za posredovanje osebnih podatkov, temveč lahko zgolj opozori na relevantno pravno podlago ter pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da je določeno posredovanje podatkov zakonito. Konkretno presojo pa lahko oziroma mora opraviti izključno upravljavec osebnih podatkov (v konkretnem primeru policija), ki nosi tudi odgovornost za tovrstno opravljeno presojo. IP se namreč ne more in ne sme postaviti v vlogo odločevalca (razsojevalca) v posameznih primerih in odločiti o upravičenosti posredovanja podatkov ali celo odrediti/prepovedati določenemu zavezancu posredovanje določenih podatkov.

Lepo vas pozdravljamo.

Pripravil

Matej Sironič, Svetovalec pooblaščenca za varstvo osebnih podatkov

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., Informacijska pooblaščenka