Jedro

Vročitev s fikcijo je veljavno opravljena le na naslovu, kjer stranka dejansko prebiva, saj v nasprotnem primeru ni realno pričakovanje, da se bo s pisanjem pravočasno seznanila in bo lahko uveljavila svoje pravice v postopku. Dolžnik je v predmetni zadevi s predlaganimi in izvedenimi dokazi izkazal, da v času vročanja odredbe o drugi javni dražbi ni bival na naslovu Kranj, Ulica 10, zato do veljavne vročitve s fikcijo na tem naslovu ni moglo priti. Pogoji za izvedbo druge javne dražbe zaradi nepravilne vročitve odredbe dolžniku tako niso bili izpolnjeni oziroma dražba ni bila pravilno izpeljana.

Višje sodišče še dodatno ugotavlja, da je bila dražba izvedena nepravilno tudi zato, ker v trenutku njene izvedbe terjatev upnika do dolžnika ni več obstajala. Upnik je namreč predlog za izvršbo v celoti umaknil, dolžnik pa je trdil in dokazal, da je terjatev še pred dražbo v celoti plačal. Že s samim poplačilom upnikove terjatve se izvršilni postopek konča, pri čemer ZIZ izdaje posebnega sklepa niti ne predvideva, vse aktivnosti sodišča za opravo izvršbe oziroma vodenje postopka, razen odločanja o stroških, pa s trenutkom poplačila prenehajo.

V konkretni situaciji (poplačilo upnika pred dražbo), ko konkurirata pričakovalna lastninska pravica kupca in obstoječa lastninska pravica dolžnika, tehtanje le-teh brez dvoma pokaže, da bi pomenila izguba lastninske pravice dolžnika na nepremičninah, prodanih pod ocenjeno vrednostjo, nedvomno večji poseg v njegov ustavnopravno zavarovan položaj, kot za kupca izjalovitev pričakovanja, da bo šele postal lastnik nepremičnine.

Izrek

I. Pritožba kupca A. A. se zavrne in sklep potrdi.

II. Dolžnik in kupec A. A. sama krijeta vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo izvršilni postopek (I. točka izreka sklepa) in odločilo, da se v zemljiški knjigi tega sodišča pri nepremičninah ID znak 1/0, ID znak 2/0, ID znak 3/0 in ID znak 4/0, izbriše zaznamba sklepa o izvršbi z dne 24. 10. 2011 (II. točka izreka sklepa).

2. Zoper sklep se pravočasno po pooblaščencu pritožuje kupec A. A. iz vseh pritožbenih razlogov. Ne strinja se s po njegovem mnenju zmotnim in nezakonitim stališčem sodišča prve stopnje, da odredba o prodaji dolžniku ni bila pravilno vročena. Iz zapisnika o drugi javni dražbi izhaja, da je sodišče že ugotovilo, da je vabilo dolžniku izkazano in da so izpolnjeni vsi pogoji za izvedbo dražbe. Tega po mnenju kupca ne more omajati niti navajanje dolžnika, da naj o dražbi ne bi bil obveščen, ker naj bi se nahajal v priporu. Nesporno je, da je bil dolžnik že pred odhodom v pripor seznanjen, da se zoper njega vodi izvršilni postopek, pa kljub temu ni ravnal v skladu s prvim odstavkom 145. člena ZPP in sodišča ni obvestil o spremembi naslova prebivališča. Kupec zato meni, da je bilo vabilo na dražbo dolžniku pravilno vročeno v skladu z ZPP. Sámo obvestilo dolžnika sodišču z dne 11. 6. 2013, da se nahaja v priporu, ki mu je podaljšan do 30. 6. 2013, brez dvoma dokazuje, da je imel dolžnik možnost sodišče tudi v času, ko je bil v priporu, obveščati o naslovu trenutnega prebivališča, zgolj ta dopis dolžnika pa nikakor ne more predstavljati ustreznega obvestila o spremembi prebivališča tudi za čas od 1. 7. 2013 dalje, torej za obdobje, ko je prišlo do vročitve vabila na javno dražbo. Nasprotna razlaga bi namreč pomenila, da je sodišče dolžno v vsakem primeru vročitve s fikcijo samo po uradni dolžnosti opravljati poizvedbe o morebitnih spremembah prebivališča strank, da bi se izognilo morebitni razveljavitvi odločitve, če bi kasneje stranka uveljavljala, da ji je bila v času vročanja odvzeta prostost, čeprav o tem sodišča ni obvestila. Tako stališče bi pripeljalo do izvodenelosti inštituta fikcije vročitve ter do neutemeljenega spregleda določbe 145. člena ZPP. Kupec je prepričan, da sodišču ni naložena dolžnost, da po uradni dolžnosti ob vročanju preverja, ali je stranki odvzeta prostost ali da se morda nahaja na drugem naslovu, ki ga sodišču ni sporočila. Nesporna brezbrižnost in neaktivnost kupca, ki sodišča ni obvestil, da se nahaja v priporu, po prepričanju kupca ne more in ne sme poseči v kupčev pravni položaj, ki mora biti zaradi dolžnikove neaktivnosti bolj varovan od dolžnikovega. Poleg tega pa ne gre prezreti, da sodišča niso dolžna opravljati poizvedb o odvzemu prostosti, ko lahko ustrezne dokaze o tem pri pristojnih organih pridobi sam dolžnik. Vsaka stranka je namreč dolžna po prvem odstavku 226. člena ZPP predložiti listino, na katero sklicuje, sodišče pa listino po uradni dolžnosti pridobi le v primeru, ko stranka izkaže, da je sama ni mogla pridobiti. Dolžnik tega pogoja ni izkazal, izvedba poizvedb s strani sodišča pa zato pomeni bistveno kršitev navedene določbe in hkrati tudi kršitev načela kontradiktornosti. Dodatno kupec izpostavlja še svoje prepričanje, da je s tem, ko je izpolnil svoje obveznosti, njegovo pričakovanje lastninske pravice tako utemeljeno in konkretno, da zadosti pojmu upravičeno pričakovanje, pri tem pa je med visečnostjo pridobitve polne pravice to pričakovanje odvisno le od zakonitosti javne dražbe, odobritve pravnega posla in plačila kupnine, druge okoliščine pa kupcu pridobitve lastninske pravice več ne morejo preprečiti. Dolžnik je sam povzročil situacijo, v kateri je prišlo do prodaje njegovih nepremičnin, saj terjatve po izvršilnem naslovu ni plačal, dražbe pa tudi ni preprečil, kar pomeni, da je kupčev pravni položaj do vpisa v zemljiško knjigo močnejši, kot se je izreklo že Ustavno sodišče, ki je pojasnilo, da je položaj kupca po opravljenem domiku podoben položaju kupca v obligacijskem razmerju, zato ima pravno zavarovano pravico pričakovanja, pridobitev lastninske pravice pa je odvisna le še od plačila kupnine in odobritve pravnega posla. Varstvo kupčeve pričakovalne pravice mora torej tudi v tem primeru odtehtati težo posega v lastninsko pravico dolžnika, ob čemer ni nepomembno, da so kupcu v zvezi z nakupom nepremičnin že nastali precejšnji stroški (varščina, kupnina, najem kredita), nastaja pa mu tudi škoda, saj se je zaradi nakupa teh nepremičnin odpovedal drugemu ugodnemu nakupu, škoda pa mu nastaja tudi z neplemenitenjem s kreditom pridobljenega zneska ter z odvetniškimi stroški. Z neugoditvijo pritožbi bo prikrajšan izključno zaradi protipravnega ravnanja sodišča, povračilo škode pa bo primoran uveljavljati v ustreznem postopku. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve v nov postopek sodišču prve stopnje z napotkom, naj izda sklep o domiku, priglaša tudi stroške pritožbenega postopka.

3. Dolžnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in priglaša pritožbene stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V predmetni zadevi je bil 5. 3. 2014 izveden narok o prodaji nepremičnin na drugi javni dražbi. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je najvišjo ceno za prodajane nepremičnine ponudil B. B. za kupca A. A. Upnik je 11. 3. 2013 predlog za izvršbo umaknil, ker je bila terjatev v celoti poplačana. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 23. 4. 2014 izvršilni postopek ustavilo, vendar je bil sklep razveljavljen s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani III Ip 1899/2014 z dne 20. 8. 2014. Sodišče prve stopnje je v ponovljenem postopku izdalo sklep, s katerim je dolžnikove nepremičnine domaknilo kupcu A. A., ta sklep pa je Višje sodišče v Ljubljani s sklepom II Ip 174/2015 z dne 18. 2. 2015 razveljavilo, saj se sodišče prve stopnje v njem ni opredelilo oziroma ni navedlo nobenih razlogov glede zatrjevane (ne)pravilnosti vročitve odredbe o javni dražbi dolžniku, čeprav so pravno odločilne za presojo, ali je bila dražba pravilno izpeljana. V ponovljenem postopku je torej sodišče prve stopnje presojalo, ali je bilo vabilo na drugo javno dražbo dolžniku pravilno vročeno ter ali je bila posledično druga javna dražba izvedena zakonito.

6. Po sedmem odstavku 181. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) mora biti odredba o prodaji vročena strankam, torej tudi dolžniku – če ta pogoj ni izpolnjen, dražba ne more biti veljavno oziroma pravilno izpeljana. Sodišče prve stopnje je 15. 1. 2014 izdalo odredbo o prodaji nepremičnin na drugi javni dražbi, ki jo je dolžniku vročilo na njegov domači naslov s t.i. fikcijo v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 142. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ. Dražba je bila izvedena 5. 3. 2014, na njej pa je nepremičnine kupil A. A., ki ga je sodišče prve stopnje še pred izdajo sklepa o domiku napotilo k pridobitvi odobritve pravnega posla s strani upravne enote. Dolžnik je 10. 3. 2014 na sodišče naslovil vlogo, v kateri je pojasnil, da odredbe o drugi javni dražbi ni prejel, saj se od aprila 2013 nahaja v priporu, zato javna dražba ni mogla biti zakonita. Te navedbe je dolžnik ponovil tudi v pritožbi zoper sklep o domiku, ki je bil kasneje razveljavljen, kot je pojasnjeno že zgoraj, v dokaz tem navedbam pa je predlagal poizvedbe o odvzemu prostosti in trajanju odvzema za dolžnika.

7. Sodišče je predlagani dokaz s poizvedbami izvedlo, saj ga je na to napotilo tudi Višje sodišče v Ljubljani z dopisom III Ip 4002/2014 z dne 14. 11. 2014, kupec pa v pritožbi neutemeljeno uveljavlja, da je s tem kršilo določbo prvega odstavka 226. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in načelo kontradiktornosti. Določba 226. člena ZPP se namreč nanaša samo na listinske dokaze, medtem ko je dolžnik predlagal izvedbo dokaza z opravo poizvedb, torej s preveritvijo zatrjevanih dejstev pri pristojnih organih, kar predstavlja drugačen dokazni predlog, ki ga je sodišče moralo izvesti, saj se zatrjevana dejstva lahko dokazujejo s katerimkoli od dokaznih sredstev, ki so si med seboj načelno enakovredna.

8. Iz podatkov v bazi eRisk (baza podatkov v evidencah Ministrstva za notranje zadeve, priloga C18 v spisu) izhaja, da je imel dolžnik v obdobju med 17. 12. 2013 in 20. 3. 2014 (torej tudi v času vročanja odredbe o drugi javni dražbi) začasno prebivališče prijavljeno na naslovu ..., ki je naslov Zavoda za prestajanje kazni zapora …, kar torej potrjuje dolžnikove navedbe, da mu je bila v tem času odvzeta prostost in ni bival na naslovu, kjer ima sicer prijavljeno stalno prebivališče. Pritrditi je sicer pritožbi, da je imel dolžnik možnost in dolžnost v tem času sodišče obvestiti o spremembi prebivališča (prvi odstavek 145. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), vendar pa to še ne pomeni, da je bila vročitev s fikcijo na naslovu dolžnikovega stalnega prebivališča zaradi dolžnikove opustitve obvestilne dolžnosti ne glede na fazo, v kateri se nahaja postopek, veljavno opravljena, kot neutemeljeno meni pritožba. Nadomestna vročitev s fikcijo je po določbah ZPP namreč mogoča le v primeru, ko ne obstaja niti najmanjši dvom o tem, da je bila vročitev opravljena v skladu z zakonom. Pogoji, pod katerimi je mogoče vzpostaviti fikcijo vročitve, so zelo strogi, saj ima takšna oblika vročitve za stranko lahko neugodne posledice.(1) Sodna praksa se je že večkrat izrekla, da je vročitev s fikcijo veljavno opravljena le na naslovu, kjer stranka dejansko prebiva(2), saj v nasprotnem primeru ni realno pričakovanje, da se bo s pisanjem pravočasno seznanila in bo lahko uveljavila svoje pravice v postopku.(3) Stranki mora zato biti dana možnost dokazovanja, da v spornem času na naslovu, kjer je bila pošiljka vročana, ni stanovala. Dolžnik je v predmetni zadevi s predlaganimi in izvedenimi dokazi izkazal, da v času vročanja odredbe o drugi javni dražbi ni bival na naslovu Kranj, Ulica 10, zato do veljavne vročitve s fikcijo na tem naslovu ni moglo priti, kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje. Dolžnik je izkazal, da mu je bila v tistem obdobju odvzeta prostost, po določbi 136. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pa se osebi, ki ji je odvzeta prostost, pisanja vročajo po upravi zapora ali drugega zavoda, v katerem prestaja kazen ali ukrep odvzema prostosti. Sodišče prve stopnje, ki odredbe o razpisu druge javne dražbe dolžniku ni vročalo po upravi zapora, zato v zapisniku o izvedeni javni dražbi tudi ni imelo podlage za ugotovitev, da je vabilo na narok za dolžnika pravilno izkazano(4), na katero se prav tako neutemeljeno sklicuje pritožba. Pogoji za izvedbo druge javne dražbe zaradi nepravilne vročitve odredbe dolžniku tako niso bili izpolnjeni oziroma dražba ni bila pravilno izpeljana, kot je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo v izpodbijanem sklepu.

9. Višje sodišče še dodatno ugotavlja, da je bila dražba izvedena nepravilno tudi zato, ker v trenutku njene izvedbe terjatev upnika do dolžnika ni več obstajala. Upnik je namreč z vlogo z dne 11. 3. 2014 (r. št. 38 v spisu) predlog za izvršbo v celoti umaknil, dolžnik pa je že v vlogi z dne 10. 3. 2014 (r. št. 37 v spisu) ter nato tudi v pritožbi z dne 10. 10. 2014 (r. št. 60 v spisu) trdil, da je upniku E. d.o.o. (ki je bil v trenutku izvedbe dražbe edini upnik(5)) terjatev še pred dražbo v celoti plačal. V potrditev svojih navedb je priložil izjavo upnika z dne 7. 10. 2014 (priloga B5 v spisu), iz katere izhaja, da je bila terjatev v celoti poplačana 2. 3. 2014, torej še pred izvedbo druge javne dražbe. Že s samim poplačilom upnikove terjatve se izvršilni postopek konča, pri čemer ZIZ izdaje posebnega sklepa niti ne predvideva, vse aktivnosti sodišča za opravo izvršbe oziroma vodenje postopka, razen odločanja o stroških (sedmi odstavek 38. člena ZIZ), pa s trenutkom poplačila prenehajo.(6)

10. Kupec se v pritožbi sklicuje tudi na utemeljeno in konkretno upravičeno pričakovanje pridobitve lastninske pravice, svoje trditve pa argumentira s sklicevanjem na odločbe Ustavnega sodišča RS. Ustavno sodišče RS se je v odločbah Up-35/98 z dne 2. 4. 1998 in Up-77/04 z dne 11. 10. 2006, na kateri se opira pritožnik, do vprašanja varstva pričakovalne pravice kupca in njegovega položaja v razmerju do položaja dolžnika oziroma njegove lastninske pravice na nepremičnini že opredelilo. Tako v odločbi Up-35/98, kjer je upnik umaknil predlog za izvršbo pred pravnomočnostjo sklepa o domiku, kot v odločbi Up-77/04, kjer je bil umik podan po pravnomočnosti sklepa o domiku, je Ustavno sodišče mnenja, da je kupec v položaju, ko je varovan v svojih pravicah in bi pridobitev lastninske pravice na nepremičnini lahko preprečila le njegova nezmožnost plačila kupnine, ne pa kakšna druga naknadno nastala okoliščina, npr. umik predloga za izvršbo. Poseg v pričakovalno pravico kupca bi pomenil tudi kršitev njegove pravice do zasebne lastnine iz 33. in 67. člena Ustave. Ustavno sodišče je v odločbah zavzelo stališče, da varstvo kupčeve pričakovalne pravice odtehta težo posega v lastninsko pravico dolžnika. Pri sklicevanju na navedeni odločbi na argumentacijo Ustavnega sodišča RS pa je pritožnik prezrl, da gre v obravnavani zadevi za drugačno situacijo. V predmetni zadevi namreč sklep o domiku zaradi kršitev pravil o izvedbi javne dražbe ni bil izdan (oziroma je bil izdan, pa je bil razveljavljen), poleg tega pa je bila upnikova terjatev glede na dolžnikove trditve in predložene dokaze poplačana (že) 2. 3. 2014, to je pred opravo dražbe dne 5. 3. 2014, na kateri je kupec (šele) pridobil pričakovalno pravico na nepremičnini. Okoliščina, ki kupcu preprečuje pridobitev lastninske pravice na nepremičnini, tako ni nastala naknadno po pridobitvi pričakovalne pravice, temveč je obstajala že pred tem. Z dosegom cilja in namena izvršbe sodišče več nima podlage za opravo nadaljnjih izvršilnih dejanj - opravo javne prodaje nepremičnine, podelitev pričakovalne pravice kupcu in posledičen poseg v lastninsko pravico dolžnika. V konkretni situaciji (poplačilo upnika pred dražbo), ko konkurirata pričakovalna lastninska pravica kupca in obstoječa lastninska pravica dolžnika, tehtanje le-teh brez dvoma pokaže, da bi pomenila izguba lastninske pravice dolžnika na nepremičninah, prodanih pod ocenjeno vrednostjo, nedvomno večji poseg v njegov ustavnopravno zavarovan položaj, kot za kupca izjalovitev pričakovanja, da bo šele postal lastnik nepremičnine.(7) Na navedeno ne morejo vplivati niti pritožbene navedbe kupca o stroških, ki jih je imel z nameravanim nakupom nepremičnin, ter o škodi, ki mu bo nastala z razveljavitvijo prodaje.

11. Sodišče prve stopnje je torej v predmetni zadevi pravilno ugotovilo, da je bila druga javna dražba zaradi nepravilne vročitve odredbe dolžniku in zaradi predhodnega poplačila terjatve izvedena nepravilno oziroma nezakonito, zato ne ustvarja pravno varovanih posledic oziroma učinkov. Ker je upnik z vlogo z dne 11. 3. 2014 svoj predlog za izvršbo v celoti umaknil, je na podlagi prvega in drugega odstavka 43. člena ZIZ izvršilni postopek pravilno ustavilo, po drugem odstavku 76. člena ZIZ pa je pravilno razveljavilo tudi opravljena izvršilna dejanja – zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi.

12. Pritožbeno uveljavljani razlogi glede na navedeno niso podani, višje sodišče pa tudi ni našlo razlogov, na katere po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti, zato je pritožbo kupca A. A. zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

13. Kupec A. A. s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP in prvi odstavek 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ). Sam svoje stroške odgovora na pritožbo, ki jih niti ni specificiral (drugi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), krije tudi dolžnik, saj v odgovoru ni navedel nobenih dejstev, s katerimi bi pripomogel k rešitvi zadeve (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 155. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).

Op. št. (1): VSL Sklep I Ip 177/2010 z dne 1. 4. 2010, tako tudi VSL sklep II Cp 4898/08 z dne 14. 4. 2009. Op. št. (2): Prim. npr. VSRS Sklep II Ips 793/2008 z dne 24. 3. 2011, VSL Sklep IV Cp 4725/2010 z dne 4. 1. 2011. Op. št. (3): Odločba Ustavnega sodišča RS U-I-279/08 z dne 9. 7. 2009. Op. št. (4): VSL sklep in sodba I Cpg 208/2014 z dne 11. 2. 2014. Op. št. (5): Upnik U. d.d. je namreč k predmetni zadevi pristopil šele s sklepom z dne 10. 9. 2014 (r. št. 56 v spisu), upnik D. pa je svoj predlog za izvršbo z vlogo z dne 4. 3. 2015 (r. št. 33 v spisu) še pred opravo druge javne dražbe umaknil. Op. št. (6): VSM Sklep I Ip 497/2013 z dne 9. 5. 2013. Op. št. (7): VSM Sklep I Ip 497/2013 z dne 9. 5. 2013.