Jedro

Bistveno je, kot poudarja sodišče prve stopnje, da fotografije izkazujejo dejansko stanje, kot je bilo ugotovljeno v času ogleda kraja kaznivega dejanja, če pa je bilo dejansko stanje morebiti spremenjeno v času od storitve kaznivega dejanja pa do vstopa policistov v to stanovanje, pa to seveda ne more biti predmet izločitve prepovedanih dokazov, temveč je to stvar dokazne ocene, ki jo bo lahko po izvedbi vseh dokazov sprejel šele sodnik posameznik, oziroma razpravljajoči senat po opravljeni glavni obravnavi.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. S pritožbeno izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se predlog za izločitev, ki ga je obramba podala dne 11. 11. 2019 in je bil dopolnjen dne 17. 1. 2020, kot neutemeljen zavrne.

2. Zoper sklep se je pravočasno pritožil obtoženec. Ne navaja razloga za izpodbijanje (določilo 2. točke prvega odstavka 369. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), dejansko pa uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 3. in 1. točke prvega odstavka 370. člena ZKP. Smiselno se zavzema za spremembo sklepa, tako da se predlogu za izločitev dokazov ugodi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Uradni preizkus pritožbeno izpodbijanega sklepa, ki ga pritožbeno sodišče opravilo v smislu določila petega odstavka 402. člena ZKP, ni dognal kršitev, na katero pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa pa tudi pritožbene navedbe ne morejo postaviti pod vprašaj. V nasprotju s pritožnikom namreč pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje zanesljivo dognalo pravno relevantno dejansko stanje in da je na tako ugotovljeno dejansko stanje tudi pravilno apliciralo določbe procesnega zakona, zaradi česar tudi ne more biti utemeljen pritožbeni očitek bistvene kršitve določb kazenskega postopka.

5. Pritožbeno sodišče uvodoma izpostavlja, da pritožnik sklep sodišča prve stopnje izpodbija samo v delu, ko je bil zavrnjen predlog obrambe za izločitev fotografij, narejenih na ogledu v (oškodovančevem) stanovanju dne 26. 4. 2019. Zagovornica je izločitev teh fotografij predlagala, opirajoč se na stališče obrambe, da iz fotografij izhaja, da je bilo dejansko stanje kraja kaznivega dejanja spremenjeno, upoštevaje zaslišanje policistov, ki so opravili ogled, ki so kot uradne osebe navajali, da se dejansko stanje ne spreminja, če pa se, se to ustrezno protokolira, kar v tem primeru ni bilo storjeno, kot izhaja iz zaslišanja policistov kot prič, obramba pa trdi, da iz fotografij izhaja spremenjeno dejansko stanje.

6. Kot prvo pritožbeno sodišče poudarja, da je bil predlog za izločitev obravnavanih dokazov zastavljen na tako načelni ravni, da mu že iz tega razloga ni bilo moč priznati uspeha. Obramba substancirano ni, niti zatrjevala, niti dokazovala, v čem naj bi bilo dejansko stanje kraja kaznivega dejanja spremenjeno. Za slednje pa, kot pravilno ugotavlja tudi sodišče prve stopnje, v doslej zbranih dokazih ni podlage.

7. Sodišče prve stopnje se je soočalo z dvema zapisnikoma o ogledu kraja kaznivega dejanja. En zapisnik o ogledu kraja kaznivega dejanja se nanaša na samo pečatenje oškodovančevega stanovanja, drugi zapisnik pa na dejansko opravljen ogled kraja kaznivega dejanja. Že glede na vsebino obeh listin in glede na sodišču posredovane fotografije, je jasno, da ob prihodu policistov do oškodovančevega stanovanja dne 25. 4. 2019, ob 23.55 uri, stanovanje ni bilo odprto in ni bilo pregledano, da pa je bilo to opravljeno naslednji dan, torej dne 26. 4. 2019. Da je temu tako pa se je lahko sodišče prve stopnje varno prepričalo tudi na podlagi tekom predobravnavnega naroka zaslišanih policistov V. J., M. P., M. Ž. in P. B. Iz relevantnih delov njihovih izpovedb je sodišče prve stopnje lahko varno zaključilo, da zapisnik o ogledu, ki je bil dejansko opravljen in ob tem posnete fotografije, kažejo relevantno dejansko stanje kraja kaznivega dejanja. Iz teh izpovedb, zapisnika in fotografij ni moč izpeljati zaključka, ki ga ponuja obramba, kot rečeno na povsem načelni ravni, da je bilo dejansko stanje spremenjeno.

8. Pritožnik skuša šele v pritožbi konkretneje opozoriti na spremenjeno dejansko stanje rekoč, da je na eni fotografiji vzmetnica v okviru postelje, da pa druga fotografija kaže vzmetnico nad okvirjem postelje. Pri tem ne pove, katere fotografije ima v mislih, pregled fotografij, ki se nahajajo v spisu pa takšne obtoženčeve teze ne potrdi.

9. Pritožnik pa tudi z opozarjanjem na vsebino zaslišanj dne 30. 4. 2019 in 16. 5. 2019, češ, da naj bi bile zasliševanim pokazane različne fotografije, ne more vnesti dvoma v pravilnost in zakonitost pritožbeno izpodbijanega sklepa. Obdolženec je, ko je bil zaslišan pred preiskovalnim sodnikom komentiral razdejanje v stanovanju, oškodovancu pa so bile konkretno pokazane fotografije, ki se dejansko tudi nahajajo v spisu in so označene z enakimi označbami, kot so bile oškodovancu pokazane, oškodovanec pa je tudi vsebinsko komentiral dogajanje, ki ga fotografije prikazujejo. Tako tudi pritožbena teza, da naj bi bile fotografije v spisu zamenjane, ne more biti sprejemljiva.

10. Glede na izpovedbe zaslišanih policistov, ko je sodišče prve stopnje vsebino zapisnikov o zaslišanjih tudi v zgoščeni obliki povzelo v pritožbeno izpodbijani sklep in glede na listine, zlasti glede na oba zapisnika o ogledu kraja kaznivega dejanja, obdolžencu tudi ni moč slediti v navedbi, ko slikovito navaja, da težko kupi izgovor, da ni šlo za pravi ogled kraja kaznivega dejanja, temveč le za pečatenje stanovanja in da je ta zapisnik o ogledu bil napisan zato, da se je zabeležila številka pečata.

11. Bistveno je, kot poudarja sodišče prve stopnje, da fotografije izkazujejo dejansko stanje, kot je bilo ugotovljeno v času ogleda kraja kaznivega dejanja, če pa je bilo dejansko stanje morebiti spremenjeno v času od storitve kaznivega dejanja pa do vstopa policistov v to stanovanje, pa to seveda ne more biti predmet izločitve prepovedanih dokazov, temveč je to stvar dokazne ocene, ki jo bo lahko po izvedbi vseh dokazov sprejel šele sodnik posameznik, oziroma razpravljajoči senat po opravljeni glavni obravnavi.

12. Izkaže se tako, da je sodišče prve stopnje zanesljivo dognalo pravno relevantno dejansko stanje, da je lahko odločilo o povsem načelnem predlogu obrambe za izločitev prepovedanih dokazov. Na tako ugotovljeno dejansko stanje je pravilno apliciralo določbe Zakona o kazenskem postopku, zato se zaključek sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za izločitev dokazov izkaže kot pravilen in zakonit. Ker tudi uradni preizkus pritožbeno izpodbijanega sklepa ni dognal kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče obtoženčevo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno. Pravno podlago daje določilo tretjega odstavka 402. člena ZKP.

13. Če bo za obtoženca nastopila dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka (določilo prvega odstavka 95. člena ZKP), bo sodno takso za zavrnitev te pritožbe zoper sklep o zavrnitvi predloga za izločitev dokazov, po pravnomočnosti sodbe odmerilo sodišče prve stopnje.